Lope in visoke žive meje iz dreves in grmovnic (tako iglavcev kot listavcev) lahko na vrtu opravljajo številne funkcije. Med osnovne sodijo: izolacija od neprivlačnih mest, ustvarjanje intimnih kotičkov, zaviranje sunkov vetra, izboljšanje mikroklime, zaščita pred prahom in umazanijo, zlasti v visoko urbaniziranih krajih.So tudi učinkovit okras
in ozadje za druge vrtne rastline.
Oblikovane žive meje se najpogosteje uporabljajo in strižejo vsaj enkrat letno. Običajno imajo geometrijsko obliko, ki v prerezu spominja na trapez, trikotnik ali pravokotnik.Ta vrsta žive meje je primerna za stebraste in ozko-stožčaste sorte tuj in cipres, odlični so tudi gaber, poljski javor, enovratni in dvovrati glog, češnja, navadna bukev, dren, tatarski javor, evropski in japonski macesen. , bela murva in zelo priljubljen liguster
Drugo skupino sestavljajo žive meje in napol oblikovane vrste, kjer je obrezovanje omejeno na skrajšanje rastočih poganjkov, na primer izven ograje. rastline dobijo obliko, značilno za določeno vrsto in sorto.Dekorativni so predvsem med cvetenjem (štajerski čudežni grm, dišeči jasmin, van Houttejeva taverna, srednja forzicija, temna vrtnica, suha tatarka, rožnata varica, hrapav in vitek lila).
Te grme je mogoče oblikovati, vendar jih zaradi cvetov le redko obrezujemo. Lahko so tudi grmi z okrasnimi plodovi, kot je rakitovec, in druge vrste, predvsem z okrasnimi listi (svetleči kotoneaster, beli dren in njegove sorte: 'Spa Elegantissima', 'Spa Elegantethii' in njegove sorte: 'Dart's Gold'). uporablja se za neoblikovane žive meje. ',' Diabolo ').
Žive meje iz dreves in grmovnic, ki so vedno zelene, so privlačne vse leto.Lepe bodo črte in visoke žive meje iz listavcev, npr. škrlat s številnimi sortami s pisanimi plodovi, zimzeleni pušpan, v najtoplejših predelih Poljske pa vzhodni lovor ali bodičasta bodika in meservina bodika 'Blue Princess'
Zimzeleni grmi za živo mejo
Med iglavci so najbolj dekorativne žive meje, oblikovane iz različnih sort navadne tise, ki je dolgoživa in odlično uspeva tako na soncu kot v senci.Ima veliko sorte, kot so "Erecta", "Fastigiata", "Fastigiata Robusta", "Hessei" s stebrasto obliko. Dragocene sorte, ki jih priporočamo za žive meje, najdemo tudi v vmesni tisi, ki raste hitreje od navadne tise. 'Hatfieldii', 'Hicksii', 'Hillii', 'Wojtek' z gostim habitusom in pokončnimi poganjki so nenadomestljivi.
Za žive meje bodo odlične tudi smreke: navadna, bodičasta in srbska, pa tudi kanadski bor, ki na začetku zelo počasi raste, a je primeren za senčne lege.V gorah in predgorjih vrtovih lahko postavimo linijo Jelke: navadne, korejske ali enobarvneNe moremo mimo omeniti zahodne tuje in sort z zelenimi luskastimi listi, kot so 'Brabant', 'Columna', 'Spiralis' in 'Smaragd'. Lepo izgledajo tudi visoke vrste in žive meje sort te vrste z rumeno barvo luskastih listov: 'Aurescens', 'Europe Gold', 'Sunkist'
Prav tako je vredno spomniti na grahasto cipreso, ki ima barvne sorte: 'Plumosa' in 'Plumosa Aurea', prenaša delno senco, raje ima sveža in vlažna tla. V zahodni Poljski bodo zelo dobro uspevale sorte Lawsonove čemprese z večbarvnimi listi, zlasti 'Alumia' in 'Columnaris', in njihovo rumeno obarvanostjo: 'Stewartii', 'Stardust',' Ivonne, 'Alumigold'. Najbolje je uporabiti te grme za vrsto v mirnem vrtu, obdanem z gostimi stavbami, saj lahko v hudih zimah pozebejo.
Sajenje in priprava zemlje
Priprava tal je zelo pomemben postopek za kasnejši sprejem in dobro rast rastlin. Pomembno je, da jo globoko prekopljemo in odstranimo plevel, predvsem večletni plevel. Pred spomladanskim sajenjem je dobro zemljo primešati sestavljeno gnojilo v odmerku 1 kg na 100 m²Namesto mineralnih gnojil lahko uporabimo dobro razgrajen kompost ali gnoj.Jeseni posajenih grmov ne smete gnojiti, fosforna gnojila lahko dodate le med prekopavanjem tal.
Pred sajenjem začrtamo bodočo os žive meje s količki, med katere pripnemo vrvico, nato pa začrtamo luknje za rastline. Pri iglavcih in grmovnicah se izvaja enoredno sajenje v predhodno izkopane luknje. Dvoredno sajenje uporabljamo za listopadne grmovnice in drevesa, npr. liguster, gaber, navadna bukev, poljski javor
Velikost in habitus kupljenih rastlin določata gostoto sajenja živih mej iglavcev. Na meter enoredno oblikovane žive meje je priporočljivo posaditi 3 ali 4 rastline tuje, ciprese in tise. Smreke in macesne lahko sadimo redkeje - 2 rastlini na meterPri neformiranih in polformiranih vrstah so lahko razdalje večje, prilagojene naravnemu habitatu rastlin. Po sajenju je potrebno rastline zaliti.
Zelo pomemben negovalni postopek je pravilno obrezovanje rastlin, s katerim jih zgostimo, živi meji pa damo tudi pravo obliko. Redna letna rez je pogoj za gosto pokrovnost. Iglavcev prvo leto ne obrezujemo, ker se morajo dobro ukoreniniti in prilagoditi novim razmeram.
Datum sajenja žive meje
Zimzelena drevesa in grmovnice - tako listavci kot iglavci, z golim koreninskim sistemom ali blatnati - najbolje saditi spomladi ali avgusta (do začetka septembra), listavci pa od konca septembra do konca oktobra, ker njihove korenine takrat kažejo največjo aktivnost.Rastline, vzgojene v posodah, lahko sadimo vso rastno sezono, najpozneje do konca oktobra (ukoreninile naj bi se pred jesensko-zimskim mrazom).
