Komarček Foeniculum vulgare Mill., znan tudi kot komarček, je rastlina, ki izvira iz sredozemskega območja, poznana in uporabljena že od antike. Spada v družino zelenih, tako kot korenje, peteršilj, zelena in koper. Komarček je dvoletna rastlina. V prvem letu vegetacije požene čebulne čebulice, v drugem letu pa požene socvetne poganjke, podobne socvetjem kopra. Plodovi koromača imajo prijeten vonj po janežu
Čeprav koromač pri nas ni priljubljena zelenjava, jevse pogosteje na voljo na primer v supermarketih. Njen užitni del - čebulo - lahko cvremo, dušimo, pečemo, kuhamo in uživamo surovega.Odlikuje ga nežna tekstura, okus pa je podoben špargljem. Surovi koromač ima rahlo janežev vonj, ki med toplotno obdelavo žal izhlapi. Zaradi vsebnosti eteričnih olj (0,2-2,8 %), ki dajejo komarčku nežno sladko-janeževo aromo, njegovo uživanje pozitivno vpliva na prebavne procese in živčni sistem. Ta zelenjava je nizkokalorična - 100 g čebule čebule zagotavlja le 32 kcal. Vsebnost vitaminov je majhna, vendar komarček vsebuje mineralne soli kalcija, kalija, magnezija in železa. Suha snov predstavlja 7-10% sveže teže, vključno s približno 2% beljakovin, 1,2% sladkorja in več kot 1% vlaknin.
Koromač je tudi začimbna rastlina. Njegove plodove lahko dodajamo sadnim kompotom, sladkim omakam, zelju in rdeči pesi. Olje, pridobljeno iz plodov koromača, se uporablja tudi v aromaterapiji pri želodčnih obolenjih, za masažo, kopanje ali inhalacijo. Nekateri viri pravijo, da to olje zmanjšuje celulit, pomaga pri hujšanju, uravnava menstrualni ciklus in blaži simptome menopavze.
Koromač nima posebnih zahtev po negi.Lahko ga gojimo tako na polju kot pod pokrovom, primeren je tudi za gojenje v posodah. Lega naj bo dobro osončena, ker v senci slabše obrodi. Optimalna temperatura za rast te rastline je 15-20 °C, za kalitev pa 20-22 °C. Koromač je primeren za setev in vzgojo sadik. Mleta semena sejemo od druge polovice aprila, tudi do julija, sadike pa sadimo od sredine maja do sredine junija. Obiranje traja 8-9 ali 12-13 tednov, odvisno od načina pridelave. Za nabiranje so primerne rastline, ki imajo razvitih 5-8 listov, zadebelitev s premerom nad 10 cm in težo nad 200 g. Pri nizki temperaturi in visoki zračni vlagi se ti klici hranijo do več tednov. Shranjeni pri sobni temperaturi se hitro pogoltnejo. Pri gojenju za semena je treba rastline pustiti na njivi do naslednjega leta, pri zgodnji spomladanski pridelavi pa lahko pride do oblikovanja socvetnih poganjkov še v istem letu.
Dragoceno sadje
Zdravilna surovina komarčka je plod, ki vsebuje do 6% eteričnih olj, predvsem anetol. Poleg tega vsebujejo flavonoide in znatne količine maščob. Eterična olja podpirajo izločanje žolča in želodčnega soka ter tako spodbujajo prebavo. Imajo tudi karminativni, antitusični in antispazmodični učinek. Plodove komarčka uporabljamo v različnih zeliščnih mešanicah in čajih. Komarčkov poparek priporočamo dojenčkom pri prebavnih obolenjih, kot sta napenjanje in plini. Učinkovito je lahko v boju proti simptomom gripe in prehlada, zlasti če ga zaužijemo z mlekom.
