Običaj rezanja sadnih vejic za praznike je zakoreninjen v tradiciji mnogih evropskih držav, njen izvor pa sega več sto let nazaj.Rezanje sadnih vejic izhaja neposredno iz praznovanja stare fantovske zabave, imenovane Katarinin dan, ki so ga praznovali 25. oktobra in ga je danes popolnoma nadomestil dan svetega Andreja nekaj dni kasneje, to je dekliški večer.
Po sporočilih na predvečer sv. Katarine, mladeniči narežejo vejice češenj in jih postavijo v vazo, da zacveti za božič.To naj bi bila napoved hitre poroke in srečnega zakona.
Sčasoma so to metodo vedeževanja prevzele tudi device, sama simbolika pa je začela dobivati bolj univerzalen pomen, nanašajoč se na družinsko srečo, blaginjo v prihajajočem letu in rodovitne pridelke.
Trenutno se je navada rezanja vejic ohranila le regionalno, poleg tega pa se praznuje na različne načineV Ukrajini je še vedno slišati odmeve starodavnega vedeževanja Katarzynka , Belorusija in Češka. V Nemčiji režejo vejice na dan sv. Barbara 4. decembra.
Tradicionalno se v vazo postavljajo poganjki češnje ali češnje, za to pa so kot nalašč tudi poganjki jablane, slive, forzicije, breze, lešnika in celo kostanja. Ko vejico odrežete, jo položite v toplo vodo in postavite v svetel prostor.
Pomembno je, da vodo menjamo vsak dan, prostor pa ni pretopel in presuh (takšni pogoji vladajo npr. ob ognjišču), ker se potem vejice posušijo. Od časa do časa jih lahko poškropite z vodo.
Brez enoletne gole omele
Jemiole že dolgo pripisujejo poseben pomen. Verjeli so med drugim, da v gospodinjstvo prinaša srečo in bogastvo ter odganja nesrečo in zle duhove.
Običaj poljubljanja pod omelo prihaja iz Anglije, kar naj bi zagotavljalo srečo v zvezi.Vejico omele po navadi obesimo na božično mizo, v kuhinjo in nad vhodna vrata.
Omelo hranimo do naslednjih praznikov, da sreča ne zapusti gospodinjstva vse leto. Vrsta, najdena na Poljskem, je navadna omela Viscum album.Živi predvsem na listavcih, najpogosteje in najpogosteje raste na topolih in brezah.Daje bele okrogle psevdo jagode v skupinah po 2-3 kosi
