Prvi znakibolezense običajno pojavijo konec maja, ob manj ugodnih vremenskih razmerah pa kasneje.Sprva vodena na robovih listov rumenkasto rjave, nato rjavkaste, napačne oblike, ki se postopoma povečujejo.
Na sadežu opazite rjave, rahlo izbočene lise, očitno trše od zdravega dela sadeža.Robovi madežev niso ostri.Porjavelost sega globoko v meso in lahko v naslednjih nekaj dneh prekrije celoten sadež.
Pogoji za razvoj kuge
Ugodno vreme za razvoj krompirjeve plesni so pogoste in obilne padavine, visoka zračna vlaga, temperatura okoli 15-18 °C in dolgotrajno vlaženje listov.V pogojih visoke zračne vlage na spodnji strani listov, na meji zdravega in okuženega tkiva, lahko opazite občutljivo belo prevleko.
Pri varstvu paradižnika pred pegavostjo priporočamo skrbno obiranje in uničevanje okuženih rastlin. Ne smemo jih pregnojiti z dušikom, saj to prispeva k njihovi okužbi. Kemična tretiranja so primarna metoda zaščite paradižnika pred krompirjevo plesnijo
Prvo škropljenje opravimo tik pred pojavom ugodnih razmer za okužbo oziroma najkasneje, ko se na rastlinah pojavijo prvi znaki bolezni. Najboljši način boja je, da kot prvo uporabimo sistemične fungicide, za naslednja tretiranja, ki jih izvajamo vsakih 10-14 dni, pa uporabimo površinsko aktivna sredstva.
Ne pozabite tudi, da za kemična tretiranja ne smete uporabljati istih pripravkov, saj spodbujajo nastanek rezistentnih oblik.Suho vrhnjo gnilobo pogosto zamenjujejo s paradižnikovo plesnijo na paradižnikuNa vrhovih plodov se pojavijo konkavne lise (od tod tudi ime bolezni), ki sčasoma potemnijo, se nagubajo in posušijo, zelo pogosto pokriva večino sadja. Rjav madež sega globlje v sadež.
Nevarno pomanjkanje apna
V pogojih visoke vlažnosti so plodovi s simptomi suhe trohnobe okuženi z bakterijami in glivami, posledično pa tudi gnijejo. Neposredni vzrok bolezni je pomanjkanje kalcija v sadnih brstih v času njihove intenzivne rasti.Pomanjkanje kalcija v tkivih sadja je lahko posledica nizke vsebnosti tega hranila v tleh, motenj v absorpciji in transportu kalcija v rastlini ali poškodbe korenin.
Pojav te bolezni spodbuja presežek dušika, magnezija in kalija v tleh ter nihanje vlažnosti in temperature okolja. Poleg tega prekomerno zalivanje zmanjša dihanje in aktivnost korenin, kar ovira vnos in transport kalcija do sadeža, ki se oblikuje.
V primeru simptomov bolezni poškropite sadje z raztopino gnojil, ki vsebujejo kalcij, na primer s kalcijevim nitratom. Tretmaje izvajamo, ko je plod večji od oreha, v oblačnih dneh (da preprečimo sončne opekline). Ponavljamo jih 4-5 krat vsak tedenIzogibajte se tudi močenju vrhov rastlin. Nekateri deli listov so lahko poškodovani, vendar to ni več nevarno za rastlino, če je večina plodov že nastavljenih
Paradižnik alternaria
Druga bolezen, ki prizadene plodove in druge rastlinske organe, je alternarija paradižnika, ki jo povzroča gliva Alternaria porri.Na listih se pojavijo temne lise, na njihovi površini pa so koncentrično razporejene cone, ki spominjajo na lesne obročeSimptomi se lahko pojavijo tudi na plodovih v obliki črnih lis z žametnimi trosi
Gliva prezimi na okuženih rastlinskih ostankih, najboljša metoda za preprečevanje te bolezni pa je prekinitev gojenja paradižnika za vsaj nekaj letNe uporabljamo istih pripravkov za kemične obdelave, ker spodbuja nastanek rezistentnih oblik
