Ta zelenjava je bogat vir vitaminov in mineralov (kalcija, fosforja in železa), zlasti v listih.Vsebujejo vitamin A, majhne količine vitamina C in velika količina eteričnih olj, ki spodbujajo prebavo in izboljšujejo apetit. Vse botanične sorte zelene: koreninske, listne in listne so dvoletne rastline, to pomeni, da tvorijo generativne organe v drugem letu gojenja. V neugodnih toplotnih razmerah pa lahko rastline pomladijo, kar zmanjša njihovo uporabno vrednost. V začetnem obdobju rasti so njihove sadike videti zelo podobne, razlike se pokažejo kasneje.
Vsebina:
- Korenina zelene
- Rebrasta zelena
- Listna zelena
- Gojenje zelene
- Beljenje zelene
Korenina zelene
Zelena je razmeroma priljubljena zelenjava. Najpogosteje gojena vrsta zelene je Apium graveolens L. var. rapaceum, čeprav je precej "mlada" vrtnina. Pridobljena je bila z dolgotrajnim žlahtnjenjem, širše pa so jo začeli gojiti v 18. stoletju.Njegov glavni uporabni del je shranjevalni koren s kroglasto ali kroglasto-podolgovato obliko ter preliv.
Rebrasta zelena
Rebrasta zelena Apium graveolens L. var., je pri nas vse bolj priljubljena. dulce, ki so jo poznali že v antiki in jo uporabljali kot zdravilno in okrasno rastlino. Vendar se je treba zavedati, da je tisti, ki je na voljo v supermarketih, največkrat uvožen in se pojavlja predvsem v jesensko-zimskem obdobju.
Listna zelena
Najmanj znana in razširjena v gojenju in uživanju je listna zelena Apium graveolens L. var. secalinum, najbližje divji zeleni, iz katere izhajajo vse naštete botanične sorte. V nasprotju z rebrasto zeleno, katere uporabni del so debeli, mesnati listni peclji, so listni peclji pri listni zeleni tanjši in votli, a bolj aromatični, njeni listi pa manjši. Zato se koreninska in zelena uporabljata kot zelenjava, listna zelena pa bolj kot začimba.
Zaradi dolge rastne sezone se ta zelenjava vzgaja samo iz sadik. Pri korenasti zeleni je to celo 140-150 dni od sajenja sadik, pri listni zeleni pa od 80 do 110-120 dni, odvisno od sorte
Gojenje zelene
Zelena najbolje uspeva pri temperaturi 15-18 °C.Vendar pa naj bo za enakomeren vznik pri pridelavi sadik na začetku temperatura približno 25 °C, nato 16-18 °C , pri čemer pazite, da ne pade pod 14 °C, kar lahko vpliva na nastanek rogoza.Pridelava sadik traja cca 6-8 tednov, po nastanku prvih pravih listov pa se sadike prešijejo v večlončke ali setvene zabojčke z razmikom 4x4 cm.
Najboljši datum za sajenje zelene je druga polovica maja. Pri zgodnjih sortah zelene je možen tudi kasnejši rok pridelave za jesensko obiranje. Sadike nato sadimo v prvi polovici julija. Zelena najbolje uspeva na vlažnih in toplih mineralnih tleh, hranjenih z organskimi gnojili.
Beljenje zelene
Ker so peclji koristni del rebraste zelene, je eden najpomembnejših negovalnih tretmajev beljenje.To zdravljenje vključuje prekinitev dotoka svetlobe v ta del rastline približno 10 dni pred obiranjem. To lahko dosežete tako, da repe ovijete z debelim papirjem ali črnim agrotekstilom. V ta namen so primerni tudi obročasti lončki. Pri sajenju lahko uporabite tudi manjši rastlinski razmik ali gojite sorte t.i samobeljenje (npr. 'Tango').
