Z botaničnega vidika lišaji ne tvorijo samostojne taksonomske enote, ampak so opisani kot simbioza alg in gliv. Vsakemu od teh organizmov so v zvezi s tem dodeljene naloge.Gliva ustvari notranje telo rastišča in ščiti alge pred sušenjem in mehanskimi poškodbamiAlge pa ustvarjajo sladkor (v procesu fotosinteze) in s tem zagotavljajo hrano.
Lišaji nimajo korenin, skozi katere bi lahko absorbirali vodo in niso na noben način zaščiteni pred izsušitvijo. Vodo vpijejo kot spužva iz dežja ali megle, kasneje pa jo, ko je treba, spremenijo v meglo in preživijo težke trenutke v zimskem spanju. To je na nek način skrivnost dolgoživosti lišajev, saj z omenjeno taktiko lahko preživijo več deset let.
Seveda, kot zlahka uganete, je stopnja rasti lišajev zelo počasna. Čas pa pri njih ne igra nikakršne vloge, kar dokazuje med drugim dejstvo, da gre za organizme, ki naseljujejo skoraj vse kraje na Zemlji že od primitivnih časov.
Lišaji so pionirski organizmi, saj rastejo v pogojih, v katerih drugi organizmi nimajo možnostiNajdemo jih na drevesih, skalah, betonu. Rastejo na starih ograjah in strehah, na prvi pogled spominjajo na školjko ali celo plesen
Včasih pokrit objekt iznakažejo, včasih ga polepšajo, gotovo pa rastlinam ne povzročajo škode. Ker lišaji niso paraziti, ne črpajo vode ali hranil iz gostiteljskih rastlin. Nekatere vrste lišajev imajo raje kislo lubje smreke, breze ali jelše, druge imajo raje alkalno lubje javorjev ali bezga.
Lišaji so zanesljivi bioindikatorji onesnaženosti zraka. Zelo so občutljivi predvsem na žveplove spojine, tj. onesnaževala, ki jih izpušča industrija in avtomobilska industrija.Zato teh organizmov v visoko industrializiranih strnjenih naseljih in mestnih središčih skorajda ni.
Kako lišaji pridobijo nova zemljišča
Lišaji tvorijo steljke, sestavljene iz gosto prepletenih niti, ki ščitijo alge. Pod algami je jedro, ki je plast ohlapno povezanih gliv.Na samem dnu lišaja so lepljive dlake, ki povezujejo telo s podlago.Zanimivo je, da se lišaji lahko razmnožujejo spolno in nespolno.
Če se lišaj razmnožuje nespolno, se delci lišaja razpršijo z vetrom ali dežjem. V ta namen rast ustvarja posebne strukture na površini. To so izidiji, t.j. majhni stožčasti izrastki, ki lahko, ko se ločijo, tvorijo nov organizem,in sorediji (ali blefi), tj. posamezne celice alg, prepletene s hifami micelija, v obliki v prahu. Nosi jih veter.
