Jesen neizogibno prihaja. Pri spravilu pridelka na parceli ali vrtu lahko opazimo sadje in zelenjavo, okuženo z bakterijami in glivami.Pogosto tako poškodovane pridelke kompostiramo, tako da ob razpadu dobimo dragoceno organsko snov.Vendar je treba razmisliti, ali bo tako pripravljen kompost predstavlja nevarnost za zdravje naših rastlin v prihodnosti.
Če nabrana korenasta zelenjava kaže simptome t.i mehke (mokre) gnilobe, je tkivo vodeno, vlažno, se kruši na dotik in spremlja neprijeten vonj, jih je bolje ne kompostirati. To so lahko znaki bakterijske bolezni.Bakterije, ki povzročajo mokro gnilobo, lahko v tleh preživijo približno 5-7 let.
Bakterije, ki povzročajo oglate pege na listih kumar, lahko preživijo tudi več let.Simptom te bolezni so sprva bež, vodnate lise na listih, ki se sčasoma posušijo in odluščijo, tako da na listih ostane značilen
z nepravilno obliko luknje. Simptomi te bolezni se pokažejo tudi na plodovih, ki gnijejo.Ponovno se je treba izogibati kompostiranju okuženih listov in kumarObstaja veliko drugih bolezni, ki lahko v kompostu preživijo tudi do nekaj let.Najboljši način za odstranjevanje rastlinskih organov, okuženih z bakterijami in glivami, je, da jih sežgete ali vržete v komunalne smeti.
Ni vse dobro za kompost
Pogosto v kompost dajemo tudi plevel, ki ga odstranimo iz gredic, vendar pod enim pogojem - plevel naj ne bo v fazi cvetenja, saj lahko tako v kompost vnesemo semena, ki v prihodnost se bo vrnila k nam s tako težko negovanimi zaplatami.
