Vmesne posevke sejemo na prazna mesta, kamor bomo pozneje, jeseni ali spomladi, sadili sadno drevje.Pri starejših drevesih lahko medsebojne posevke sejemo neposredno pod njimi.Ko drevesa rastejo v vrsti, je treba posevke sejati vzdolž celotnega pasu vzdolž vrstic. Če imamo samostojno rastoča drevesa, potem seme pokončnih rastlin posejemo krožno okoli debla
Vmesni posevki se običajno sejejo po predhodno pridelanih glavnih rastlinah, običajno po zelenjavi, ki je bila predhodno pobrana.Pri sadnih rastlinah pa lahko sredi poletja sejemo rastline, ki pozitivno delujejo na substrat.Rastline, primerne za vmesne posevke, so gorčično seme, poljsko listje in volčji bob.Vse te rastline blagodejno vplivajo na tla, saj jih obogatijo z dragoceno organsko snovjo.
Še posebej pomembno je, ko je zemlja na našem vrtu šibka in peščena. Vmesni posevki, posejani pozno poleti, bodo imeli čas zrasti do jeseni, da jih bomo kasneje lahko rezali in plitvo prekopali. Spomladi posevek posevka bi tekmoval s sadnim drevjem za dušik, zaradi česar bi drevesa slabše rasla.
Po drugi strani pa bodo rastline v drugi polovici poletja iz zemlje črpale dušik, ki ostane od spomladanskega gnojenja.To je koristno za drevesa, saj bi preveč dušika v tleh lahko pretirano podaljšalo njihovo rast.Zelene vejice, ki do zime nimajo časa oleseneti, bi zagotovo zmrznile med zimskimi zmrzali.
Premišljeno krojenje dreves
Po vmesnih posevkih bodo v zemlji ostale njihove korenine, ki bodo čez zimo razpadle.Spomladi bodo korenine dreves takoj imele koristi od sestavin, ki so ostale v zemljiNekatere rastline imajo drugačen učinek na drevesa. Vedeti velja, da ima tagetes dragocene lastnosti, namreč »lovi« škodljive ogorčice iz zemlje. Po setvi teh rastlin med drevesa se število škodljivih organizmov znatno zmanjša.
