Žajbelj so že v starih časih uporabljali kot zdravilo in kot začimbo. Ni pa je mogel nabirati vsak, saj je veljala za sveto rastlino. V Rimu so pred žetvijo žajblja darovali kruh in vino, rastline pa so rezali s posebnim orodjem iz kamna ali lesa. Že v srednjem veku je v Franciji veljal za sveto rastlino, kar je bilo redko, saj so rastline, cenjene v antiki, v srednjem veku padle v nemilost
Žajbelj v zdravilstvuIme žajbelj izvira iz latinske besede salvare – biti zdrav, zdraviti, rešiti, reševati. Lastnosti žajblja so posledica prisotnosti aktivnih spojin, ki so sestavine olja z baktericidnimi in fungicidnimi lastnostmi, ter taninov z adstrigentnimi in antiseptičnimi lastnostmi.Največ eteričnega olja je v najmlajših listih, zjutraj pa je največ olja v listih čez dan. Med drugim vključuje tujon, pinen, cineol, kafra. Listi vsebujejo tudi čreslovine, grenčine, saponine, flavonoide, smole, bioelemente in vitamine – B1, B2, PP, C, pa tudi karoten (vitamin A) in estrogensko spojino.
Številna zelišča so v luči današnjega znanja izgubila pomen, le žajbelj ne. Surovina so še vedno listi, natančneje olistani vrhovi poganjkov, nabrani pred cvetenjem. Uporabljajo se kot protivnetno, adstrigentno in antibakterijsko sredstvo. Na splošno je žajbelj znan kot sredstvo proti bolečinam pri zobobolu in bolečinah v dlesnih. Je tudi učinkovito želodčno zelišče, saj spodbuja izločanje želodčnih sokov in tako preprečuje prekomerno fermentacijo. Antiperspirantne lastnosti žajblja si zaslužijo posebno pozornost. Pitje poparka svežih listov zavira obilno potenje za 2-3 dni.
Olje, pridobljeno iz žajblja, ki se uporablja v aromaterapiji, ima intenziven učinek in se ga ne sme uporabljati brez posveta z aromaterapevtom.Pomaga pri revmatičnih obolenjih, bolečinah v mišicah in bakterijskih okužbah. Uporabljamo ga lahko v obliki masaže (vedno razredčenega z baznim oljem), kopanja ali inhaliranja, npr. izhlapenega z vodo v aromaterapevtskih kaminih.
Žajbelj v kozmetikiŽajbljeve kopeli pomagajo pri kožnih in revmatskih obolenjih. Kako pripraviti takšno kopel? 100 g zeli žajblja zmešamo s 25 g listov trpotca in 25 g cvetov kamilice (uporabimo lahko tudi samo žajbelj, vendar so vedno prednostne mešanice lihega števila vrst). Zelišča prelijemo s 3 litri vrele vode in pustimo 15 minut (pokrito). Poparek precedite v kad in jo napolnite z vodo do 1/3 volumna, zelišča pa dajte v platneno vrečko in potopite v vodo. Kopel naj traja 15-20 minut
Zvarek žajblja in čaja za izpiranje las potemni in odstrani sive lase. Žlico žajbljevih listov in čajevca prelijemo z 1 litrom vode in pustimo vreti pribl.2 uri. Odvarek vtremo v lasišče in lase speremo. Žajbljeve pripravke v obliki krem uporabljamo proti gubam in strijam.
Žajbelj v kuhinjiŽajbelj je priljubljen tako kot začimba kot tudi kot zdravilo. V posušeni ali sveži obliki ga dodajamo predvsem mastnim jedem - mesu, zlasti jagnjetini, svinjini, gosi, raci, pa tudi ribam - jegulji, sledu, ribjim juham in divjačini. S svežimi listi lahko odišavimo solate in solate, žajbljevi piškoti pa so priljubljeni v severni Italiji, Švici in južni Nemčiji. To so žajbljevi lističi, pečeni v masi za palačinke.
Žajbelj na vrtuŽajbelj je zelo dobra soseska za gojenje fižola, koromača, zelja, korenja in rožmarina. Vonj rastlin odvrača listne uši in polže. Izvleček v koncentraciji 1:3 odvrača poljedelstvo, uporabljamo ga za zalivanje tal. Poleg zdravilnega žajblja ima zdravilne lastnosti tudi dvoletna rastlina Salvia sclarea.Njegova sestava se razlikuje od olja zdravilnega žajblja, delovanje pa je širše - uporablja se v pomirjevalnih in krepčilnih mešanicah pri močni živčni napetosti in depresiji. Upočasnjuje staranje kože, preprečuje izpadanje las in krepi imunski sistem. Vonj tega žajblja je bolj podoben vonju sivke. Okrasni enoletni žajbelj, poznan v cvetličarstvu - svetleči žajbelj - Salvia splendens nima zdravilnih lastnosti. Ta žajbelj prihaja iz Brazilije, ima veliko različic, na primer z rožnatimi, belimi ali temno bordo cvetovi
• prst- rodovitna, dobro obdelana, rahlo alkalna ali nevtralna
• položaj- zahteva veliko svetlobe in toplote.
• razmnoževanje- s setvijo semena marca v pregled ali v zabojčke na globino 0,5 cm ali aprila na gredico do globine 1 cm. Ko imajo rastline tri liste, jih presadimo na stalno mesto. Semena ohranijo sposobnost kalitve 3-5 let. Žajbelj lahko poleti razmnožujemo tudi s pololesenelimi potaknjenci.Po enem mesecu se ukoreninijo.
• žetev- nabiranje žajblja 2-3 krat za sušenje. Prvo obiranje v času cvetenja, ko je koncentracija eteričnih olj največja. Sušimo vse na temperaturi največ 30 stopinj C.
• skladiščenje- cele, tako kot so bile posušene. Zelišče zdrobimo neposredno pred uporabo
• nega- žajbelj je precej občutljiv na zmrzal, za zimo ga je treba prekriti z zemljo in vejicami, spomladi poganjke ki so zmrznjene obrežemo in oblikujemo obliko rastline (razvejamo)
