Tako negovana sadna drevesa so predvsem zaradi svojih simetričnih oblik primerna ne le za naturalistične vrtove in parke, temveč tudi za manjše moderne ureditve okrog hiše. Odpete krošnje niso izum našega časa, saj začetki te tehnike vodenja dreves segajo v rimske čase.Njegov razvoj je potekal v 17. stoletju, ko so okoli palač in graščin nastali čudoviti vrtovi z oblikovanimi drevesi in grmovnicami.Kraj z največjim ugledom so vrtovi Versaillesa, kjer še danes rastejo pravljično oblikovana drevesa in grmi.
Ploščata oblika je značilnost odpetih kron. Zahvaljujoč temu lahko ustvarimo slikovito pot iz dreves, ki vodijo globoko v vrt, ali pa jih posadimo ob steno in nanjo dobesedno razprostremo veje.Skoraj vse vrste priljubljenih sadnih dreves se lahko vodijo na ta način, največ možnosti za uspeh pa dajejo jablane, hruške, marelice in breskve
Lahko se oblikujejo tudi starejša drevesa, stara več let. Odpete krone so vizualno zelo privlačne, a to ni njihova edina prednost. Umetnost oblikovanja drevesnih krošenj se je razvijala in razvijala skozi mnoga stoletja.Medtem so vrtnarski mojstri ustvarjali vedno bolj dovršene oblike dreves.
Oblikovana drevesa so postala stalnica vrtne arhitekture.Mnoge od teh oblik imajo le zgodovinsko vrednost, nekatere pa se uporabljajo še danes. Najenostavnejše oblike kron so ti koprivnica. Vendar je dovolj, da vejice spustimo diagonalno, da dobimo izjemno privlačno diagonalno vrvico. Bolj zapleteni in delovno intenzivnejši postopki oblikovanja vključujejo kandelaber, dežnik, palmeta ali pahljača.
Če sadimo drevesa ob zid, naj bo to na svetlem mestu.Dobro je, če steno predhodno prepleskamo, utrdimo in ogradimo z okvirjem. Najprimernejša je rešetka iz lesenih letvic. Postavimo jih eno nad drugo na razdalji približno 60-80 cm drug od drugega.Ta razdalja je potrebna, da se poganjki lahko prosto pritrdijo na gred.Tako vzgojena drevesa pa še vedno ostanejo sadna drevesa, ki obrodijo užitne sadeže.
Zaradi oblike krošnje bo plod lahko nekoliko manjši, a zagotovo odlične kakovosti. Zaradi močnega obrezovanja so vsa drevesa vedno dobro osvetljena. To je velika prednost odpetih kron, saj dostop sonca spodbuja obarvanost sadja ter pridobitev arome in okusa.
Za gradnjo prvega nadstropja izberite dve simetrično postavljeni vejici in ju vodoravno pritrdite na okvirPreostale vejice – ki rastejo proti steni in navzven, odrežite v celoti, tiste, ki rastejo pa odrežite vstran za kratek čep (dolžine nekaj cm). Navpično vodilo nekoliko skrajšamo. Ko poleti poganjki, zrasli iz vodoravnih vej, dosežejo cca 30 cm, jih skrajšamo za 4-5. list. Obrezovanje povzroči, da iz pazduh listov zrastejo novi poganjki.
Tudi te poganjke je treba skrajšati. Sčasoma prenehajo rasti in se spremenijo v rodne poganjke. Za gradnjo zgornje etaže izberemo še dva poganjka. Spomladi naslednje leto močno obrežite vse vejice na najnižji ravni krošnje.Dva prej opuščena poganjka na vrhu krošnje je treba pritrditi na stojalo.
Da ostanejo odpete vejice v želenem položaju, jih z vrvico privežite na letvice okvirja.Vejic ne vežemo premočno, da ne poškodujemo lubjaPomembno je tudi, da vejico postopoma upogibamo, da se ne zlomi. Če je potrebno, to dejavnost razdelimo na dve stopnji. Običajno po enem letu upognjena vejica ostane v danem položaju in takrat lahko pritrdila odstranimo.
V odpetih krošnjah želimo čim več poganjkov. Da bi to dosegli, je potrebno opraviti poletno obrezovanje.Začnemo jih v začetku junija in nadaljujemo do avgusta.Če smo kupili drevo, ki je malo razvejano, je bolje, da vse, tudi majhne vejice, porežemo na kratko škrbino in počakamo, da rastlina požene nove poganjke.
Poganjke, ki bodo služili kot strukturni elementi krošnje, pustimo brez reza. V pravem trenutku jih privežemo na okvir in upognemo. Načrtno porežemo vse preostale poganjke, na katerih naj bi se razvili plodovi.To počnemo tudi 3-4 krat na sezono, dokler ne prenehajo rasti in se spremenijo v kratke poganjke.