Med letom se na parceli nabere veliko rastlinskih odpadkov, ki jih lahko uspešno razporedimo nakompostZahvaljujoč kompostiranju se bomo izognili metanju ali sežiganju rastlinskih ostankov in skoraj zastonj bomo dobili zelo dragoceno gnojilo, ki zemljo obogati z organsko snovjo. Poglejkako kompostiratiin kateri vrtni odpadki so primerni za kompostiranje, kakšna je razlikakompostiranje na kupuodkompostiranje v kompostnikko se ve, da je kompost zrel in pripravljen in kakšna jeuporaba kompostana vrtu.
Kompost je bogat vir organske snovi in hkrati najcenejši material za gnojenje tal, saj ga lahko pridobimo sami iz rastlinskih ostankov.
Kaj je kompost?
Kompost , ki ga uporabljamo na naših vrtovih, je organsko gnojilo, narejeno predvsem iz rastlinskih odpadkov. Nastane kot posledica aerobne razgradnje rastlinskih ostankov s strani mikroorganizmov, to je v procesu kompostiranja v kompostnih kupih ali kompostnikih. Kompost, ki ga uporabljamo na vrtu, zemljo obogati s humusom, jo naredi zračno in mehko. Je bogat vir organske snovi in hkrati najcenejši material za gnojenje tal. V nasprotju z mineralnimi gnojili in gnojem kompost ne predstavlja nevarnosti prekomernega gnojenja ali onesnaženja okolja. Uporaba komposta se priporoča v ljubiteljskih posevkih na parcelah, domačih vrtovih in v ekoloških posevkih.
Metode kompostiranja ali kako narediti kompost
Ko se odločamo za pridelavo lastnega komposta na parceli, imamo na izbiro dva osnovna načina:
1) kompostiranje na kup
2) kompostiranje v kompostnik
Kompostiranje na kupuje nekoliko enostavnejše in nas ne sili v izdelavo ali nakup kompostnika, s čimer si dodatno zmanjšamo stroške pridobivanja gnojilnega materiala.
Po drugi strani pa pridobivanjekomposta iz kupatraja precej dolgo (običajno približno 1,5 leta), sam kup pa ni videti estetsko prijeten, še posebej v mali domači vrt. Zato se splača izdelati lesen kompostnik sam ali pa kupiti že pripravljeno kompostno posodo iz plastike
Prednosti kompostnikovso večja estetika, ohranjanje komposta v urejena oblika in zaščita pred vetrom in izsušitvijo sončni žarki. Tako imenovani termokompostniki.Najpogosteje iz umetne mase zagotavljajo toplotno izolacijo pridobljenega komposta skozi debele stene, medtem ko je dostop zraka do kupa mogoč skozi sistem zračnih rež ali lukenj. Z uporabo termo kompostnika lahko skrajšamo čas pridelave komposta tudi do 70 %
Kompostiranje na kupu
Postavitev kompostnega kupanačeloma lahko poteka od pomladi do jeseni, takoj ko je temperatura pozitivna. Za postavitev prizme izberite mesto, ki je zaščiteno pred vetrom in v senci.
Kaj lahko kompostiramo?
Materiali, ki jih lahko uporabimo so: zdravi rastlinski ostanki, pleveli brez semen, listov in lesni pepel. Uporabimo lahko tudi ostanke hrane iz doma (sadni in zelenjavni olupki, čajni lističi). Na kup je dobro dodati tudikompostiz lanskega leta, ki bo deloval kot aktivator. Možna je tudi pridelava homogenega komposta, npr.iz samega listja, vendar bolj raznolik kot material uporabimo, bolj dragocen bo kompost.
Ne pozabite!Da bi bil kompost čim bolj dragocen, mora biti približno 70 do 80 % njegovih sestavin organskih odpadkov, približno 10 do 20 % mešanice je napolnjeno z organskimi in mineralnimi gnojili, preostalih nekaj do 10% pa naj bo zemlja.
Ne glede na to, ali bomokompostirali na kupuali v kompostniku, veljajo enaki principi oblikovanja posameznih plasti materiala, namenjenega kompostiranju.
Kako polagati kompostne plasti?V prvi fazi na dno položimo 20 cm plast polomljenih vej in vejic, od katerih na dno položimo najdebelejše - gre za tako imenovano drenažno plast. Nato ustvarimo plast, ki absorbira minerale, ki jih voda izpira iz zgornjih plasti kupa – tu uporabimo šoto, vrtno zemljo, slamo ali delno razpadli lanski kompost.Nato položimo naslednje plasti materiala, ki ga prelijemo z vrtno zemljo ali drobno zdrobljeno ilovo. Višina prizme ne sme presegati 1,5 metra. Kup prekrijte z zemljo ali šoto in na vrhu naredite vdolbino, po kateri bo deževnica prodirala v kup
Kompostiranje na kupu
Napake pri kompostiranju!
Ko se odločate za proizvodnjo komposta za uporabo na lastnem vrtu, se izogibajte nekaj napakam, kot so:
- dodajanje rastlinskih ostankov na kompostni kup, ki so jih okužile bolezni (lahko so vir okužbe v naslednjih letih),
- dodajanje kalcijevih spojin (kalcij pospešuje razgradnjo organskih snovi, žal pa jim tudi odvzema prepotreben dušik),
- dajanje komposta v jame ali betonske rezervoarje (omejitev dostopa zraka ni priporočljiva),
- dodajanje premalo razdrobljenega materiala in predebelo zlaganje (kar tudi omejuje dostop zraka).
Če se tem napakam izognemo, bo postopek priprave komposta potekal učinkoviteje, kompost ne bo oddajal neprijetnega vonja, pridobljeno organsko gnojilo pa bo dragocenejše.
Zorenje komposta
Da v kompostu potekajo pravilni procesi razgradnje (torej pravimo, da kompost zori), je potrebnokompostni kuppredelati približno vsaka 2 meseca. Predelava je sestavljena iz premikanja plasti komposta (tj. preprosto prekopavanje, tako da so zgornje plasti na dnu in spodnje na vrhu kupa), s čimer ustvarimo ugodne pogoje za razvoj mikroorganizmov, ki pospešujejo rast.
Kako pospešiti kompostiranje?Za pospešitev razgradnih procesov in skrajšanje časa, potrebnega za pridobitev polnovrednega komposta, lahko tudi namočimo kup z raztopino zrelega komposta (razporedimo v vodi z malo dušikovega gnojila), v kup vnesemo biodinamične pripravke iz zelišč, kot so rman, kamilica, kopriva, regrat, baldrijan ali preprosto vržemo deževnike, nabrane na gredici. kup.Drug preprost način je, da liste gabeza vržete na kompost. Najzahtevnejši lahko za izboljšanje lastnosti kompostnega kupa in pospešitev njegove razgradnje uporabijo posebne biopreparate, kot je na primer Active Composter by Target
Kaj storiti, ko kompost zaudarja?
Pri predelavi komposta je vredno biti pozoren na vonj, ki izhaja. Če se pojavi vonj po amoniaku, pomeni, da je v kompostu preveč dušika, če se pojavi vonj po gnilih jajcih - poskrbimo za boljšo zračnost kompostnega materiala. Paziti moramo tudi, da je kompostni kup stalno vlažen – če vzorec vzamemo v dlan, potem ko ga stisnemo, naj med prsti ostanejo kapljice vode, vendar voda ne sme pretirano puščati
Če kompostnika nimamo, kup za zimsko obdobje pokrijemo z izolacijskim materialom. To je pomembno, saj se med razkrojem temperatura kupa dvigne, kar pospeši razgradnjo organskih snovi in omogoči uničenje semen plevelov in nekaterih povzročiteljev bolezni.Da bi dosegli zahtevano temperaturo, prostornina kupa ne sme biti manjša od 1 m³, po možnosti 2 m³. Zato pokrivanje kupa za zimo omogoča ohranjanje ugodnejše temperature za procese razgradnje tudi v tem obdobju.
Kompostiranje v kompostniku
Kot smo že omenili, ima kompostnik kljub povečanemu obsegu dela precejšnje prednosti. Da bi kompostnik lahko opravil svojo vlogo, mora omogočati dobro prezračevanje plasti kompostne mase, odvajanje odvečne vlage, enostavno vlaženje materiala ter dostop do materiala za predelavo (možnost odpiranja in razstavljanja posode). .Plastični kompostniki , ki jih lahko kupimo v trgovinah, omogočajo dobro izolacijo kompostnega materiala, zahvaljujoč kateri je tudi v hladnem vremenu možna aktivnost bakterij, ki razgrajujejo kompost, kar bistveno pospeši čas kompostiranja. Trenutno je na trgu velika izbira plastičnih kompostnikov, ki izgledajo precej estetsko, so enostavni za montažo, za najzahtevnejše navdušence nad eko vrtnarjenjem pa so izdelani iz 100% materialov, ki jih je mogoče reciklirati.
Tradicionalni lesen kompostnik na parcelnem vrtu. Kompostnik naj bo v zaščitenem in senčnem prostoru.
Če pa se nam zdi plastični kompostnik predrag ali se nam zdi, da na parceli deluje nenaravno, lahko zaboj iz lesenih elementov izdelamo kar sami.
Kako sami narediti kompostnikPreprost kompostnik lahko naredite iz približno 7 cm debelih stebrov. Palice je treba olupiti in impregnirati. Najprej vkopljite štiri vogalne kose v tla, nato pa izmenično vodoravne grede, ko je prostor zapolnjen. Zato za izdelavo takšnega kompostnika ne uporabljamo nič drugega kot les in je v celoti razstavljiv, kar omogoča enostavno predelavo komposta. Na žalost moramo kompostnik po predelavi kompostnik ponovno zgraditi
Če želimo narediti trajnejšo konstrukcijo, npr. stranskih sten kompostnika, da bi predelali kup.
Postopekzorenje kompostaobičajno traja približno 18 mesecev. Če pa zagotovimo dobre pogoje za razgradnjo snovi in uporabimo tretmaje, ki pospešijo razgradnjo, je lahko gnojilo pripravljeno po 9 mesecih ali celo hitreje (v plastičnem kompostniku po dodajanju pospeševalcev kompostiranja dobimo zrel kompost tudi po 2 mesecih). meseci).Zrel kompostodlikujejo temno rjava barva, enotna struktura (brez vidnih delčkov rastlin) in prijeten vonj po sveži zemlji. Kompostni deževniki so takšen kompost že zapustili in že opravili svojo vlažilno vlogo
Uporaba komposta
Kompost uporabljamo za gnojenje vrtnih rastlin, tako zelenjave, sadnega drevja in grmovnic, kot tudi okrasnih rastlin, kot tudi za mulčenje tal pod rastlinami. Lahko se uporablja kot substrat za zelenjavne kulture, kot tudi za posteljno in lončnico.
Kompost je najbolje uporabitijeseni. Če je popolnoma zrel, ga vkopljite v zemljo do globine približno 30 cm. Če pa kompost še ni popolnoma zrel, ga pustimo na površini zemlje čez zimo in ga vkopljemo šele spomladi.Popolnoma zrel kompostlahko brez strahu uporabite tudi spomladi
Ne pozabite, da običajnikompostohrani rodovitno, humusno plast prst , ki je neprecenljiv humus.
