Česenje ena najbolj priljubljenih čebulnih zelenjav, cenjena zaradi svojega okusa, hranilne vrednosti in zdravilnih lastnosti. Za vrtnarja je koristno pripraviti tudi naravne pripravke proti rastlinskim boleznim in škodljivcem. Ni čudno, da si toliko ljudi želi gojiti česen na zemljišču. Poglejte, kako izgleda sajenje ingojenje česna na parceliin kakšnebolezni česnalahko ogrozijo vaš pridelek.
Navadni česen - Allium sativum
Lastnosti in uporaba česna
Česenje zelenjava, ki je poznana že stoletja. Na Kitajskem so ga gojili že v antiki. Tudi v Svetem pismu je česen omenjen v knjigi Številke. Syreniusz, zdravnik Anne Jagiellonke, podaja v svojem Herbariju kar 100 terapevtskih priporočil v zvezi s česnom. Trenutno medicina uporablja česen za zniževanje krvnega tlaka, za uravnavanje prebavnega sistema, česen tudi preprečuje poapnenje žil. Česen v obliki obkladka uporabljamo pri težko zaceljivih ranah in razjedah. Predvsem pa je česen pogost dodatek jedem. Omeniti velja, da je v pridelavi poleg navadnega česna, o katerem govori ta članek, prisoten tudi okrasni česen, cenjen zaradi svojih lepih socvetij, pa tudi divji česen, ki ima podobne zdravilne in baktericidne lastnosti, a je do želodca nežnejši.
Česen - gojenje na parceli
Če želimogojiti česen na parceli , moramo zagotoviti primeren substrat in lego.Česen ima raje rodovitna in globoka tla. Če imamo na parceli ali vrtu z minerali revna tla, jih je nujno pognojiti z organskimi snovmi. Tla ne smejo biti presuha, idealna je zmerna vlažnost. Stojalo za česen naj bo sončno in zaščiteno.
Če na parceli uporabljate kolobarjenje zelenjave, potem je zagojenje česnaidealen prednik graha, boba ali fižola. Ne smemo pozabiti, da česna nikoli ne sadimo na mesto, kjer je prej rasel česen ali druga čebulna zelenjava. Česen zahteva tudi redno zalivanje, zlasti v obdobju od sredine maja do sredine junija. Najbolje je, da zemljo okoli rastline le zalijemo, da ne zmočimo čebule.
Česen - sajenje na parceli
Pred sajenjem česna je treba tla prekopati do globine približno 25 cm.Spomladi česen sadimo spomladi- od konca marca do začetka aprila, jeseni pazimski česen sadimo konec oktobraVedeti je treba, da česen, posajen jeseni, tvori večje glavice in dozori za žetev prej kot česen, posajen spomladi.
Ni vrednosajenje česnaki smo ga kupili v trgovini, saj morda ne bo nič zraslo. Najboljši je pravilno pripravljenčesen za gojenje na parceli , ki ga lahko kupite v vrtnarski trgovini. Glavico česna razdelite na stroke, tik preden jo posadite v zemljo, pri čemer ne pozabite, da mora vsak strok vsebovati košček pete! Saditi je treba samo največje nageljne.
Na ta način posadite stroke česnav vrstena razdaljo 20-30 cm (odvisno od prostora). Rastline v vrstah naj bodo med seboj oddaljene 6-10 cm, odvisno od velikosti nageljnovih žbic. Stroke spomladi vkopljemo v zemljo navpično navzdol, s peto navzdol, 3-5 cm globoko. Jeseni je treba nageljnove žbice posaditi nekoliko globlje, to je 5-8 cm
Česen posajenjeseni dozori julija naslednje leto, medtem ko česen posajen spomladi - avgusta.Znak zrelosti je porumenelost in sušenje listov pri socvetjih česna ter propad psevdostebla pri česnu brez socvetij. Ne pozabite, da je česen vedno bolje pobrati malo prej kot prepozno.
Česen - bolezni in škodljivci
Najbolj nevarnebolezni česnavključujejo glivične bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Fusarium. Okužbe s temi glivami se kažejo z gnitjem dna pete in gnitjem cele čebule. Glive močno napadajo koreninski sistem, zato je okužen česen enostavno izpuliti iz zemlje. Toplo in vlažno vreme spodbuja okužbe, zlasti v vročih poletjih.
Druga gliva, ki povzroča bolezen s simptomi, podobnimi Fusariumu, je Pyrenochaeta terrestris. Ta gliva povzročabolezen česnaznano kot rožnata gniloba korenin. Rastline prezgodaj končajo vegetacijo, korenine postanejo rožnate. Glave niso popolnoma razvite.Bolezen se razvije tudi v toplih in vlažnih poletjih. Na srečo je redko.
Glive Penicillium povzročajo tudi resno bolezen - zeleno gnilobo česna. Povzročitelj najpogosteje napade poškodovane rastline med rastno dobo. Na površini rastline nastane značilen zelenkast cvet trosov, tkivo pod cvetom pa se spremeni v rjavkasto, gnilo maso.
Pogostabolezen česnaje tudi bela gniloba, ki je posledica neupoštevanja kolobarja. Razvoj te bolezni spodbujajo tudi zbita, zelo vlažna tla in daljša hladna obdobja
Bolezni česnalahko povzročijo tudi bakterije in virusi. Bakterije povzročajo gnitje strokov česna, predvsem med skladiščenjem. Simptomi virusov na česnu pa so rumene, klorotične, pogosto mozaične proge in proge na listih ter počasnejša rast in slabši pridelek. Virusne rastline je treba odstraniti, za naslednja sajenja pa izbrati zdrav rastlinski material iz zaupanja vrednega vira.
Preprečevanje bolezni česnaje v prvi vrsti zagotavljanje kolobarjenja, gojenje česna na prepustnih, nenaplavljenih tleh, z uporabo samo najkakovostnejšega sadiknega materiala. Pazite tudi, da med sajenjem, nego in obiranjem nageljnovih žbic ne poškodujete. Zelo dober način za preprečevanje bolezni jeobdelovanje čebulic česnav fungicide kot so: Rovral Flo 255 SC (koncentracija 0,4 %) ali Sumilex 500SC (koncentracija 0,3 %) z dodatkom pripravkov, kot so npr. kot: m alta Funaben T (0,2-0,4%), Sarfun T 450FS (0,2-0,4%). V tako pripravljeni suspenziji za 30 minut namakamo stroke česna. Nato jih posušite. Čebulo lahko sušite tudi z: m alto Funaben T v količini 4-6 g na 1 kg nageljnovih žbic ali Sarfun T 450 FS 2-5 mg na kg nageljnovih žbic
Česen lahko napadejo tudičesnovi škodljivci , ki vključujejo predvsem polže, talne ogorčice in čebulne ličinke.Zato je treba na vrtu izvajati redno zatiranje polžev, pojav ogorčic in smetane pa preprečiti z kolobarjenjem in negovanjem čebulicPojav čebulne smetane lahko zmanjšamo tudi tako, da česen posadimo v vrste izmenjujoče korenje. Sajenje korenja poleg česna je koristno za obe vrtnini, saj bo vonj po česnu prestrašil nevarnega korenčkovega škodljivca, to je korenčkov kvas
Katarzyna Matuszak
