Norveška smreka je naša avtohtona vrsta smreke, ki raste v naravnih razmerah kot visoko drevo. V vrtovih pa lahko sadimo različne, zanimive sorte navadne smreke z omejeno rastjo, zanimivim habitusom ali bolj odporne na neugodne rastne razmere. Poglejte, katere sorte navadne smreke izbrati za svoj vrt in kako izgleda sajenje in vzgoja smreke na vašem vrtu
navadna smreka - Picea abies
Norveška smreka(Picea abies) spada v družino borovcev, Pinaceae.Je precej veliko drevo, zraste do 50 m v višino, s premerom debla 1,5-2 m, lubje smreke je luskasto. Poganjki so rjave barve, lahko rahlo dlakavi. Smrekove veje so prekrite z iglicami dolžine 1-3,5 cm, temno zelene in bodičaste. Smreka daje velike storže dolžine 10-20 cm, ki so viseči.
Norveška smrekase pojavlja v srednji in severni Evropi. Velja spomniti, da je to naša edina domorodna vrsta smreke. V naravi ga najdemo predvsem v gorskih smrekovih gozdovih in mešanih gozdovih spodnjega montanskega pasu
Smrekaima raje sveža, ilovnato-peščena tla, hladne lege ter ne presuh in čist zrak. Ta vrsta ni primerna za sajenje v suhih peščenih tleh, v velikih mestih in še posebej v industrijskih območjih zaradi visoke občutljivosti na prah in onesnaženost zraka. Vedeti pa velja, da navadna smreka dobro prenaša striženje, zato jo pogosto sadimo na smrekovo živo mejo, ki je zelo dobra vetrna in snežna ovira.
Pred sajenjem navadne smrekeje treba mesto sajenja ustrezno pripraviti. Ne smemo pozabiti, da je treba iglavce, zlasti velike, saditi s koreninsko grudo, to je zemljo okoli koreninskega sistema. Glede na velikost smrekove koreninske grude najprej izkopljemo dovolj veliko luknjo, ki naj bo dvakrat večja od same koreninske grude. Po izkopu jame je treba dno zrahljati. Ko je jama pripravljena, vanjo nežno vtaknemo smrekove korenine in jih prekrijemo z zemljo. Tla je treba dobro poteptati in obilno zaliti. Morebitno izgubo prsti, ki je posledica zbijanja tal, je treba nadomestiti, dokler se tla ne poravnajo s tlemi. smrečico posaditi jeseni, ko rastlina preide v stanje mirovanja ali zgodaj spomladi, ko se še ni prebudila iz mirovanja. Sadimo do prve zmrzali
Nekoliko lažje je z mladimi smrečicami, najpogosteje vrtnimi sortami, ki so bile od mladosti vzgojene v posodah v drevesnici.Tu ni bojazni, da bi poškodovali korenine, kot pri sadikah, izkopanih iz tal, in rastline se lažje primejo. Kontejnerske smreke lahko brez strahu sadimo vso rastno sezono - od pomladi do jeseni
Norveška smrekaima veliko sort, ki so pogosto posajene v vrtovih kot izjemno dragoceni primerki. Sorte smrek se razlikujejo od velikih in visokih do popolnoma pritlikavih. Ne smemo pozabiti, da so sortenorveške smrekebolj odporne na onesnaženje zraka in manj zahtevajo vlago v tleh, zato so primernejše za sajenje v mestih in domačih vrtovih.
Norveška smreka 'Aurea'- gosta in stožčasta sorta norveške smreke z rumenimi iglicami. Najbolje izgleda, če je posajena posamično kot soliter. Po 30 letih zraste do 20 m višine
Norveška smreka 'Barryi'- počasi rastoča sorta norveške smreke, v mladih letih skoraj okrogla, s staranjem pa bolj stožčasta. Temno zelene iglice, po 30 letih dosežejo 2 m višine. Priporočljivo za manjše vrtove
Norveška smreka 'Cupressina'- zanimiva sorta z ozkimi stebri. Po 30 letih doseže 8 m višine
Norveška smreka 'Echiniformis'- gosto in počasi rastoča sorta, doseže 0,4 m v 10 letih. Priporočljivo za skalnjake ali posode.
Norveška smreka 'Frohburg'- sorta smreke z visečo navado. Po 10 letih doseže 2 m višine. Izjemno zanimiva sorta, najlepše izgleda, če je posajena posamezno kot soliter.
Norveška smreka 'Inversa'
Fig. © PoradnikOgrodniczy.pl
Norveška smreka 'Inversa'- prav tako jokajoča sorta, vendar veliko manjša od sorte 'Frohburg'. Doseže višino, na kateri je bil cepljen.
Norveška smreka 'Little Gem'- močno pritlikava sorta s skoraj sferično obliko. Norveška smreka 'Little Gem' je primerna za sajenje v skalnjake ali v posode.
Norveška smreka 'Little Gem'
Fig. depositphotos.com
Norveška smreka 'Nidiformis'- pritlikava sorta norveške smreke, zelo priljubljena. Ima gnezdo podobno navado z značilno vdolbino na vrhu. Po 10 letih doseže 0,4 m višine in 1 m širine
Norveška smreka 'Nidiformis'
Fig. depositphotos.com
Norveška smreka 'Procumbens'- zanimiva oblika navadne smreke, s plazečo se obliko, po 10 letih doseže višino približno 0,2 m.
Norveška smreka 'Virgata'- nenavadna sorta norveške smreke. Je nenavaden, z ohlapnim habitusom s kačastimi poganjki, ki so skoraj nerazvejani. Močno se razraste, po 30 letih lahko doseže višino 15 m.
Katarzyna Matuszak