Gnijoča paprika na grmulahko povzročijo tako napake pri gojenju kot nalezljive bolezni. Pomanjkanje vode, prenizka temperatura pridelave ali pomanjkanje kalcija v tleh lahko povzročijognitje plodov paprikeDokaj pogost simptom je t.i. suha vrhnja gniloba sadja. Vredno je natančno poznati vse te razloge in kaj storiti v dani situaciji. Razlagamozakaj paprika gnije na grmuin kako to popraviti!
Zakaj paprika gnije na grmu?
Fig. depositphotos.com
Poper gnije na grmu, ker je presuh
Premalo zalivanja in zalivanje rastlin s hladno vodo lahko pripomoreta k pojavusuhe vrhnje gnilobe plodov paprikeKaže se z rjavimi pikami in vodnim obarvanjem na vrhu plodov sadje. Madeži so lahko suhi in konkavni (pri nizki zračni vlagi) ali ohlapni (pri visoki zračni vlagi). Okužba napade plod, medtem ko so listi nespremenjeni
Suha vrhnja gniloba paprike
Fig. depositphotos.com
Paprike imajo velike zahteve po vodi in ne prenašajo sušeV suhem in vročem vremenu (26-28 °C) rastlina potrebuje zalivanje tudi dvakrat na dan. Pri nekoliko nižjih temperaturah z vsakodnevnim zalivanjem ne pretiravamo, še posebej v času cvetenja, vezanja in zorenja plodov.Koristno je zalivanje z deževnico ali postano vodo, ki bi se na soncu lahko tudi segrela. Priporočljivo je namakanje s kapljičnimi namakalnimi sistemi, zahvaljujoč katerim se voda dovaja neposredno v tla, ne da bi se rastline namakale. Če papriko zalivate z zalivalko, pazite, da vodo zlijete neposredno na tla.
Izogibajte se namakanju listov in plodov
Izogibajte se namakanju listov in plodov pri zalivanju paprike
Sl. depositphotos.com
Poper gnije na grmu, ker je preveč vlažen
Paprika je izjemno občutljiva na zračno vlagoPri gojenju paprike v rastlinjaku ali folijskem tunelu naj bo v času cvetenja in rasti plodov zračna vlaga 70-80 %. Premočno zalivanje in preredko zračenje v kombinaciji z visoko temperaturo v rastlinjaku ali tunelu povečujeta vlažnost in spodbujata nastanek številnih glivičnih in fizioloških bolezni. Okuženi plodovi paprike odmrejo in gnijejo
Poper gnije na grmu, ker je premrzlo
Poper je toploljubna vrstain optimalna temperatura za pravilno rast rastlin naj bi bila 20-28 °C podnevi in 16-20 °C ponoči. Temperatura tal je okoli 20 °C. Pri nižjih temperaturah 14-15 °C je moteno sprejemanje vode in mineralov iz substrata, kar se lahko kaže s pojavom fizioloških bolezni ingnitjem plodov paprike
Previsoke temperature prispevajo tudi kpojavu bolezni, ki povzročajo gnitje plodov paprikeV izogib pregrevanju je potrebno senčenje rastlin ter pogosto in pravilno zračenje
V domačih vrtovih in posevkih na balkonih se splača poleg paprike posaditi zelišča, kot sta lušček in komarček, da zaščitijo papriko pred izsušitvijo vetrov in soncater popestrijo njen okus.
Poper gnije na grmu zaradi pomanjkanja kalcija
Paprike zahtevajo rodoviten, vlažen substrat s pH blizu nevtralnega (pH 6-6,8). Previsok pH tal škoduje gojenju paprike inpovzroča številne bolezni, odgovorne za gnitje plodovPomanjkanje kalcija prav tako prispeva k pojavu suhe vršične gnilobe. Zato je pred postavitvijo posevka paprike vredno izmeriti pH tal in tla po potrebi apneti.
Meritve pH tal ter temperaturo tal in vlažnost tal je mogoče enostavno izmeriti z elektronskim merilnikom tal. Merilnik, ki združuje vse te funkcije v eni napravi, je izredno uporaben pri gojenju paprike in preprečevanju gnilobnih sprememb na plodovih
Bolezni, ki povzročajo gnitje plodov paprike
Kljub pravilni negi, zalivanju in dognojevanju lahko papriko napadejo povzročitelji bolezni.Gniloba plodov na grmu paprikeje lahko znak številnih bolezni, tako glivičnih, bakterijskih kot fizioloških.
V primeru okužbe, ki jo povzročajo patogeni, je potrebnoodstraniti obolele plodove , liste in celo cele rastline. Poskusite lahko tudi z naravnimi načini krepitve rastlin in boja proti glivičnim okužbam. V ta namen škropimo ali zalivamo rastline z izvlečki in brozgo koprive, preslice, čebule, česna ali rmana. V bližino paprike lahko posadimo tudi česen ali čebulo, ki zmanjšata pojav glivičnih obolenjOd že pripravljenih naravnih pripravkov, ki so na voljo v vrtnarijah, lahko uporabimo biopreparat Biosept Active in izvleček koprive, ki ga ponujamo pod ime Spodbujevalnik rasti koprive. Če se naravni ukrepi izkažejo za neučinkovite, bo morda potrebno škropljenje s kemičnimi pesticidi
Siva plesen na plodu paprike
Sl. depositphotos.com
Siva plesen- je glivična bolezen, ki jo povzroča patogen Botrytis cinerea.Prepoznamo jo po sivih lisah z rjavim odtenkom, na katerih se tvorijo črni trosi glive. Okužba se kaže tako na plodu kot na peclju. Ko opazite prve znake bolezni, odstranite okužene dele rastlin in poškropite celoten pridelek z enim izmed pripravkov: Amistar 250 SC, Signum 33 WG ali Switch 62,5 WG
Gniloba skute- je bolezen, ki jo povzroča patogen Sclerotinia sclerotiorum. Manifestira se z belo oblogo micelija in sušenjem sadja. Za varstvo paprike pred to boleznijo so registrirani enaki ukrepi kot za zatiranje sive plesni, in sicer Amistar 250 SC, Signum 33 WG in Switch 62,5 WG
Fitoftoroza popra- je bolezen, ki jo povzroča gliva Phytophthora capsici. Okuženi plodovi postanejo temno zeleni in vodeni z belim micelijem na površini. V boju proti povzročiteljem fitoftore na različnih vrtnih rastlinah je v pomoč biološki pripravek Polyversum WP, s katerim preventivno zalivamo in škropimo rastline.Kar zadeva ukrepe za zaščito pred kemikalijami, je vredno priporočiti Scorpion 325 SC.
Bakterijska paprika- povzroča jo bakterija Pseudomonas syringae. Okužbo prepoznamo po majhnih, rjavih pegah brez roba. Ne zlijejo se skupaj in se ne povečajo, ko rastlina raste. Po pojavu te bolezni paprike je treba okužene rastline odstraniti in rastlinjak po sezoni razkužiti.
Mokra bakterijska gniloba- povzroča jo bakterija Ervinia carotovora pv. carotovora. Najpogosteje se pojavi na rastlinah, ki rastejo pod pokrovom. Kaže se z gnitjem plodov, ki se spremenijo v sluzasto maso brez vonja. Odstranite okužene rastline in razkužite rastlinjak.
Suha gniloba vršičkov plodov- je fiziološka bolezen, ki se kaže z rjavo in vodeno obarvanostjo vršičkov plodov, ki se sčasoma razširi po celotni površini. Pege potemnijo, sesedejo in posušijo. Najpogosteje je to posledica pomanjkanja kalcija, presežka ali pomanjkanja vode v substratu, previsoke vlažnosti in temperature zraka.Omeniti velja, da so v primeru nizke vlažnosti poškodbe na plodu suhe, v primeru visoke vlažnosti pa dobijo ohlapno obliko. Okuženo sadje ni primerno za uživanje in ga je treba odstraniti.
mag. inž. Anna Błaszczak
