Več o rastlini spodaj:
Trajni volčji bob (Lupinus polyphyllus)
kategorija : trajnice
položaj : sonce
višina : do 1,8 m
odpornost proti zmrzali : do -30 ° C
reakcija prst : rahlo kisla, kisla
nastavitve prst : rodovitna, lahka, prepustna, z nizko vsebnostjo kalcija
zalivanje : srednje
barva listi/igle : zelena
barva rož : modra, bela, roza, rumena, rdeča, vijolična, oranžna
oblika : pokončna, košata
obdobje cvetenje : junij-julij
sejanje : pomlad
razmnoževanje:setev, delitev šopkov, zelnati potaknjenci
vztrajnost listi : sezonsko
aplikacija : cvetlična korita, balkoni, rezano cvetje, terase
tempo rasti : hitro
Vztrajni volčji bob - silhuetaOblika rasti volčjega bobaStojalo za volčji bobVolčji bob - skrbVolčji bob je bil v Evropo prinesen iz Severne Amerike v začetku 19. stoletja. V pridelavi najdemo tako enoletne kot trajne sorte. V vrtovih prevladujejo gojitvene oblike trajnega obstojnega volčjega boba. Najučinkovitejše so skupinske zasaditve, sestavljene iz različnih sort te elegantne trajnice.
T.i papilarne bakterije, ki živijo na koreninah. Zahvaljujoč svoji dejavnosti lahko rastline kopičijo dušik, zaradi česar so idealen material za zeleno gnojenje.Vendar je v ta namen bolje sejati enoletne lupine.
Večletni volčji bob doseže višino od 80 do 120 cm, od tega sama socvetja zasedajo približno 50 cm.Odvisno od sorte se cvetovi obarvajo v belo, vijolično, rožnato, rdeče ali rumeno, pogosto najdemo tudi dvobarvne sorte.Cvetovi cvetijo od konca maja do začetka avgusta, prvi popki so vedno odprtina.najnižji del socvetja. Prav tako je vredno biti pozoren na okrasne prstaste, modrozelene liste volčjega boba.
Volčji bob se najbolje počuti na sončnih legah v zmerno vlažnih in ne zelo rodovitnih tleh.
Volčji bob je priporočljivo saditi spomladi, saj se jesenske sadike ne sprejmejo vedno oziroma se slabo sprejmejo.Rastline, obrezane takoj po cvetenju, ponovno zacvetijo, odprejo pa se septembra in oktobra.
Med obrezovanjem je treba pridelke nahraniti z zmerno količino komposta, da se podpre tvorba cvetov. Preveč gnojenja negativno vpliva na to, da so rastline bolj dovzetne za bolezni in škodljivce.Volčji bob se najhitreje razmnožuje s setvijo, delitev ni priporočljiva zaradi kupaste strukture korenin