Naš ribnik je star skoraj 5 let in vsem bi rad povedal, kako je nastal.
Spodnji del očesca
Moj pogumni očka si je izkopal precej veliko, več deset centimetrov globoko kotanjo. Obložili smo jo s prozorno debelo folijo. Ko smo natočili vodo v ribnik, smo počakali nekaj ur, da se je vse skupaj dobro izteklo. Nato odrežemo odvečno folijo, ki štrli ob straneh. Treba je bilo tudi utrditi in zaščititi (predvsem proti zmrzali) plast plastike, ki štrli nad vodno gladino. V ta namen smo uporabili mehurčkasto folijo, ki je bolj odporna na zmečkanje in pokanje.
Bregovi rezervoarja
Potem ste morali razmišljati o robovih mreže. Predlogov je bilo veliko, a na koncu smo se odločili, da bližnjo okolico rezervoarja posujemo z drobnimi kamenčki. Za stiskanje folije in zaščito gramoznega sloja pred odpadanjem smo iz večjih kamnov naredili precej tesne obrobe.
Rastline do ribnika
Potem je bil čas za rastline okoli ribnika, pa tudi za ribe. V vodi so med drugim plavajoča praprot - karolinški azol, talilni lonec in lokvanji. Po drugi strani pa na obali rastejo predvsem perunike.
Čiščenje očesca
Vsake toliko, ko voda v rezervoarju ni čista, jo izčrpamo in speremo folijo. Seveda za tokrat rastline in ribe pospravimo v posode.
Oče je postavil tudi fontano in t.i meglelnik. Ta osvetljena naprava proizvaja atmosfersko meglo. Na vodnjak je pritrjena tudi glinena žaba. Voda ji teče iz ust. Poleg tega so okoli ribnika solarne svetilke, ki utripajo ponoči.
Anna Lalik
Naš nasvet
ribnik "folija"