Listi peteršilja se običajno uporabljajo pri kuhanju. Ta zeleni zaklad ne sme nikoli manjkati na našem krožniku.Za potreben odmerek vitamina C je dovolj, da pojeste približno žlico sesekljanega peteršilja na dan.
Še posebej ga je treba uživati spomladi in jeseni, ko nas najpogosteje preganjajo prehladi. Peteršilj (korenina ali list) naj se vedno nahaja na našem zelenjavnem vrtu.
V spomladanskem času, ko je vreme še muhasto, pa se nemalokrat pojavi problem vznika semen. Zato se peteršilj splača vzgojiti iz sadik, semena posejati februarja, na prehodu med marcem in aprilom pa jih posaditi za stalno v vrste na vsakih 30 centimetrov.
Za pospešitev rasti rastlin jih lahko pokrijete s kopreno. Pri gojenju peteršilja iz setve ne pozabite, da je zanj značilno dolgo obdobje vznika (3-4 tedne), prenizka temperatura tal pa ta čas dodatno podaljša. Semena ne smemo sejati globlje od 1-2 centimetra, ker ovirajo vznik
Za lažje mehansko pletje lahko vrstice označimo s setvijo hitro vznikajočih rastlin (npr.solata , redkev).Semena peteršilja izgubijo njihova zmogljivost hitro kali, zato je bolje uporabiti sveža semena.