Naše podnebje ima dokaj neugodno razporeditev padavin skozi vse leto. No,rastline potrebujejo največ vode pozno spomladi in poletiV tem obdobju padavine običajno niso dovolj intenzivne in so daljša sušna obdobja. Zaradi tega postane zelo pomembno rednozalivanje vrtnih rastlinPri zalivanju rastlin je treba upoštevati določena pravila, da zalivanje našim rastlinam prinese največ koristi. Nekateri zalivanje imenujejo celo umetnost. Tukaj so najpomembnejša načela umetnosti zalivanja!"
Zalivanje vrtnih rastlin
Vrtnih rastlin ne zalivamomed 10. in 16. uro, saj takrat nastanejo največje izgube vode zaradi izhlapevanja iz tal in intenzivne transpiracije rastlin. V sončnih dneh vodne kapljice na rastlinskih listih delujejo kot leče, ki fokusirajo svetlobo, kar lahko opeče rastline.
Najboljši čas za zalivanje vrtnih rastlinje zgodnje jutro ali pozno popoldne. Rastlin pa ne škropimo pozno zvečer. Bolje je pozno popoldne, saj se bodo rastline posušile še preden pade noč. Zalivanje pozno zvečer ohranja rastline vlažne dlje časa in glivične bolezni se zlahka širijo.
Splošno pravilo je:bolje je zalivati redkeje, vendar obilnokot dnevne majhne količine vode. Če rastline zalivate pogosto, vendar ne zelo obilno, se voda ne vpije dovolj globoko v tla in ne doseže korenin rastlin.Da se voda dovolj globoko vpije (manj kot 10 cm od tal),zalivanje rastlin mora biti obilno
Opomba
Drugače je pri rastlinah, ki jih gojimo na balkonih v posodah. Rastline v posodah potrebujejo pogosto zalivanje, saj voda iz majhnih posod hitro izhlapi. Manjša ko je posoda in bolj izpostavljena soncu, pogostejše naj bo zalivanje. Rastline v majhnih zabojčkih, ki visijo na balkonskih ograjah, lahko zahtevajo zalivanje celo dvakrat na dan (zjutraj in zvečer)
Pomembna je tudi vrsta zemlje na vašem vrtu.Rastline, ki rastejo v zelo lahkih tleh, je treba zalivati boljkot rastline, ki rastejo v težkih (ilovnatih) tleh.
Stati sredi vrta s cevjo za zalivanje v roki je precej dolgočasno opravilo, zvečer pa nas na vrtu pogosto napadejo komarji.Žal morate biti potrpežljivi, saj jedolgotrajno zalivanje rastlin z manj intenzivnim curkom vode veliko bolj koristno od kratkotrajnega zalivanjaSeveda je v takih situacijah avtomatsko namakanje sistem se bo izkazal za uporabnega.
Zagotavljanje ustrezne količine vode takoj po setvi je zelo pomembno za njihovo kalitev. Vendar ne pozabitezalivati z zmerno zelo razpršenim curkom vode(v primeru zalivalke uporabite cedilo s finimi mrežicami, v primeru vrtne cevi - nastavite kot čim bolj razpršen tok), da preprečite premikanje in izpiranje semen s podzemne površine.
Hitro izsušitev je problem zlasti na lahkih, peščenih tleh. Vodno kapaciteto lahkih tal lahko izboljšate tako, da jih obogatite z organsko snovjo, jim dodate kompost ali gnoj.Koristno je tudi mulčenje tal. Plast zastirke na površini zemlje upočasni izhlapevanje vode iz zemlje. Mulčenje je najbolje opraviti spomladi, ko so tla še dovolj vlažna. Če pa ste nekoliko pozni in se mulčenja lotite šele poleti, naredite to takoj po obilnem zalivanju rastlin.
Odlične učinke prinaša tudi uporaba TerraCottemaPred sajenjem rastlin jih zmešamo z zemljo, lahko pa tudi odstranimo zgornjo plast zemlje ali naredimo nežne luknje okoli že posajenih rastlin in jih potresemo TerraCott tako, da sega v bližino korenin. Vsebuje hidrogel, ki je snov, ki shranjuje vodo v tleh
Medtem ko na primer šota absorbira do 5-kratno lastno težo takoj dostopne vode in izgubi te lastnosti v 3 letih, lahko hidrogel, ki ga vsebuje TerraCottem, absorbira od 250 do 400-krat več vode od svoje prostornine in ohrani svoje lastnosti do 8 let.Z uporabo TerraCottema boste zmanjšali porabo vode za zalivanje do 50%!Zagotovil bo tudi dostopnost vode ob koreninah rastlin med sušo in nerednim zalivanjem rastlin. TerraCott poleg hidrogela vsebuje tudi začetni odmerek gnojila in koščke vulkanskih kamnin, ki rahljajo zemljo. Tako boste zagotovili, da se bodo korenine rastlin lahko prosto razvijale in se bodo po sajenju lažje prijele.
Seveda imajo različne rastline različne potrebe po vodi.Preobilno zalivanje rastlinne bo koristilo (gnitje korenin, glivična obolenja), nekaterim rastlinam pa celo bolj škodljivo kot suša. Splošno pravilo je: bolj ko je koreninski sistem razvit, manj je rastlina občutljiva na pomanjkanje vode. Suša je torej najbolj nevarna za rastline s plitvimi koreninami.
To načelo lahko uporabimo na primer za zelenjavo, za katero je najbolje posušiti korenovke z precej globokimi koreninami. Med zelenjavo, odporno na sušo, spadajo: korenje, peteršilj, rdeča pesa, hren
V sušnih obdobjih bodite še posebej pozorni na obilno in rednozalivanje enoletnih rastlin(tako zelenjave kot tudi stelen). Kasneje je zalivanje pomembno za trajnice s plitvimi koreninami, kot so azaleje in rododendroni, hortenzije, potonike, funkije, vrtne praproti. Jagodni grmi (maline, jagode, borovnice, debeloplodne brusnice) bodo v sadovnjaku zahtevali posebno nego