Pozno jeseni, poletni in zgodnji jeseni pridelki izginejo s parcel. Splača se začeti s pripravami na naslednjo rastno sezono in razmisliti odognojevanju rastlin jeseniPoglejte, kakšne so prednosti gnojenja rastlin jeseni, kdaj je najbolje uporabiti jesenska gnojila, kako dozirati gnojila jeseni in katera gnojila so najboljša za gnojenje rastlin jeseni
Gnojenje rastlin jeseni
Sl. depositphotos.com
Jesenska sezona za gnojenjeima številne prednosti. Najprej se bomo izognili možnosti izgorelosti rastlin, do katere lahko pride zaradi preintenzivne uporabe gnojil spomladi.Pozimi se bodo sestavine gnojila ugodno spremenile, balastni elementi bodo izprani in gnojilo se bo dobro porazdelilo po tleh. Uporabimo lahko tudi cenejše oblike gnojil, katerih spomladanska uporaba bi bila za rastline neučinkovita ali celo škodljiva. Še enargument v prid gnojenja jesenije zmanjšanje intenzivnosti dela na vrtu v tem letnem času. Spomladi bomo lahko svoje moči posvetili drugim vrtnarskim delom.
Jesen je pravi čas za gnojenje tal s kalijem in fosforjemLahko tudi apnemo. Dušika pa ne uporabljamo, saj se pozimi izpira iz tal. Poleg tegadušik, ki ga dajemo jeseni neposredno pod rastline, spodbuja njihovo rast in otežuje vstop v zimsko mirovanjeIzjema je uporaba dušika v obliki sečnine pod sadnega drevja, ki pa se izvaja šele, ko rastline že odrastejo, njegov glavni cilj pa ni gnojenje z dušikom, temveč boj proti nevarni bolezni sadnega drevja, ki je jablanov škrlup (odpadlo listje škropimo, da pospešimo razgradnjo). in uniči micelij kraste).
Pravilo je torej, dagnojila, uporabljena jeseni, morajo biti revna z dušikomali pa sploh ne. Dober primer takega gnojila je lesni pepel, bogat z makro- in mikroelementi, potrebnimi za rastline, razen dušika, ki se med zgorevanjem sprošča v ozračje.
Baz altna moka je odlično jesensko gnojilo kot gnojilo brez dušikaJe mineralno gnojilo naravnega izvora, narejeno iz mletja vulkanskih kamnin. Baz altna moka je bogata s številnimi makro- in mikroelementi, hkrati pa ne vsebuje dušika in ne predstavlja nevarnosti pregnojevanja (minerali se sproščajo zelo počasi, saj rastline to potrebujejo). Baz altna moka spodbuja gnojenje in prezračevanje tal (podpira razvoj aerobnih mikroorganizmov), silicij, ki ga vsebuje, pa naredi rastline odporne na bolezni.
Pred uporabo gnojil jeseni je vredno vzeti vzorce zemljein jih testirati na eni izmed kemično-poljedelskih postaj ali v drugem vrtnarskem laboratoriju.Takšne teste je treba izvajati vsaj vsaka 3 leta. Z uporabo gnojil na oko tvegamo, da bomo uporabili napačne odmerke posameznih gnojil, kar je lahko zelo neugodno za naš pridelek. Razlike vvsebnosti hranil v posameznih gnojilih, uporabljenih jeseni , so predstavljene v spodnji tabeli."
"Ker pavečina ljudi v ljubiteljskih posevkih uporablja gnojila intuitivno , bomo v nadaljevanju poskušali nakazati, kateri simptomi lahko kažejo na pomanjkanje posameznih sestavin v tleh. V primeru amaterskega gnojenja na oko predlagamo tudi izbirovarnih gnojil, ki ne predstavljajo tveganja za prekomerno gnojenje , kot je na primer prej omenjena baz altna moka. "
Kalij je še posebej potreben za mlade rastline, zatoga je vredno vnesti v tla jeseniČe je na naši parceli v tleh primanjkovalo kalija - rast rastlin je bila zavrta, poganjki so postali mlahavi in tanki, listi pa so lahko obarvani.
Za nadomestitev pomanjkanja kalija v tleh lahkopri gnojenju rastlin jeseni uporabimokalijeve soli (sulfat in klorid), ki se zlahka raztopijo v vodo in jih absorbirajo rastline. Na težjih tleh vsa kalijeva gnojila vnesemo jeseni. Na lažjih tleh je priporočljivo delno gnojenje jeseni (npr. 50% odmerka), delno pa spomladi zaradi možnosti izpiranja kalija z vodo. Gnojilo mora biti dobro pomešano z zemljo
Pomanjkanje fosforja v tleh se kaže z vijoličnim ali rdečkastim obarvanjem listov. Listi imajo rjave konice in se zavihajo navzdol.Med fosfornimi gnojili, primernimi za jesensko žvečenje, so superfosfati, pa tudi fosfatna in kostna mokaObroki so počasi delujoča gnojila (tudi do več let). Uporabljati jih je treba na kislih in vlažnih tleh. Uporaba moke na alkalnih in suhih tleh je neučinkovita.Za večjo dostopnost sestavine lahko fosforno gnojilo zmešamo z organskim gnojilom, gnojem ali kompostom, spomladi pa vnesemo gnojilo, ki substrat zakisa
Opomba! Da rastline dobro absorbirajo fosforjeva gnojila, teh gnojil ne mešajte z gnojili, ki vsebujejo kalcij.
Apnenje tal poveča njen pH. Očitno je torej, da apnemo le takrat, ko so naša tla preveč kisla. pH nevtralne zemlje je 7. Nižji pH pomeni, da je prst kisla, višji - da imamo opravka z alkalno zemljo.Pri apnenju uporabljamo gnojila, ki vsebujejo magnezij , ker poljski zemlji pogosto primanjkuje tega hranila.Najbolje je uporabiti dolomitno ali magnezijevo apnoNe pozabite, da gnojilo s kalcijem trosite le v brezvetrju in si zaščitite oči z zaščitnimi očali.
Če nimamo dovolj moči, da bi sami izbirali odmerke zgoraj omenjenih mineralnih gnojil, lahko uporabimo že pripravljene jesenske gnojilne mešanice, univerzalne ali namenjene določenim skupinam rastlin.
Za gnojenje rastlin jeseni je vredno uporabiti organska gnojila , kot sta gnoj in kompost. Med jesenskim prekopavanjem tal uporabimo organsko gnojenje - s tem bomo sestavine gnojila vnesli dovolj globoko v tla, na mesto, kjer se razvije glavna masa korenin, minerali, ki jih vsebujejo, pa se bodo najbolje absorbirali v pomlad.
Če primerjamo organska in mineralna gnojila po teži, se izkaže, da organska gnojila vsebujejo veliko manj mineralov (vsebnost posameznih gnojil je prikazana v tabeli na koncu besedila). So pa organska gnojila v ekološkem kmetijstvu cenjena in vsebujejo tudi druge sestavine (organske snovi), ki pozitivno vplivajo na rastline. Gnoj je bogat s številnimi mikrohranili in je trajen vir dušika.Njegov dodatek izboljša strukturo tal in zadrževanje vode.
Ne pozabite!
Jesensko gnojenje rastlin s kompostom in gnojem, ki sta gnojili naravnega izvora, naj bo osnovno gnojenje pri ljubiteljskih posevkih na domačih in parcelnih vrtovih. V primeru prekomerne zakisanosti tal se splača uporabiti tudi naravno kalcijevo gnojilo, kot je npr. na primer dolomit, ki nastane kot posledica mletja dolomitnih kamnin.
Pripravljeno na podlagi: Wielka Encyklopedia Ogrodnictwa, Muza SA, Varšava 1994, strani 530-533, in člankov v Działkowiec, št. 10/95, stran 33 in št. 56-58