Ribnik po zimiobičajno ne izgleda najbolje. Da bo spet privlačen okras našega vrta, ga moramo ustrezno pripraviti na prihajajočo sezono. Nekatera vzdrževalna dela je dobro izvesti še pred začetkom rastne sezone.Predlagamo, da spomladanska dela v ribnikuzačnete s preverjanjem tesnosti zbiralnika.
Pravilno negovan ribnik bo po zimi hitro povrnil svoj sijaj
Najpogostejši ribniki so rezervoarji, obloženi z elastično oblogo.Če na preprogi najdemo luknjo ali razpoko, moramo ta mesta posušiti (lahko se izkaže, da bo treba znižati nivo vode) in jih previdno očistiti s čisto krpo in metilnim alkoholom. Na mesto razpoke nalepite obliž obojestranskega lepilnega traku (najbolje je kupiti poseben samolepilni obliž). Po lepljenju dvostranskega lepilnega traku odtrgajte zgornjo zaščitno plast in nanjo pritrdite obliž, izrezan iz rezervnega dela talne obloge. Rezervoar bo mogoče ponovno napolniti po približno eni uri. Prav tako je dobro preveriti, ali rob preproge ni zdrsnil nekje pod vodno gladino, saj lahko tudi na teh mestih pride do puščanja. Na žalost, če ima preproga zaradi obrabljenosti veliko razpok, bo preprogo potrebno zamenjati.
Če imamo pripravljen rezervoar iz plastike, lahko uporabimo steklena vlakna za sanacijo razpok (kot se uporablja npr. pri popravilih jaht).Vendar je priporočljivo, da se obrnete na proizvajalca rezervoarja, da ugotovite, kateri material za popravilo je najprimernejši. Pred ponovnim polnjenjem rezervoarja se moramo prepričati, da se je pripravek že strdil, sicer je lahko strupen za rastline in živali, ki živijo v ribniku
Razpoke v plastičnih rezervoarjih največkrat nastanejo zaradi nepravilne postavitve v izkopano jamo ali premajhnega zbitja zemlje pod rezervoarjem. Posledično pride do preobremenitev, ki povzročajo zlome. Zato po popravilu rezervoarja preverite, ali je pravilno nameščenRazpoke po zimi se lahko pojavijo tudi v betonskih rezervoarjih. Lahko nastanejo zaradi posedanja ali zaradi zmrzali. Rezervoar moramo zelo natančno pregledati, saj lahko voda uhaja tudi skozi skoraj nevidne razpoke, ki dajejo vtis prask. Takšne ozke špranje moramo malo razbiti. Nato očistite območje razpoke iz betonskih drobtin in alg s kovinsko krtačo.Z gladilko zapolnimo spoj z m alto in pustimo, da se posuši. Nato, da preprečite, da bi strupene spojine prišle v vodo, pokrijte območje popravila s tesnilno maso.
Spomladi pride otoplitev in sonce začne delovati močneje. Poleg tega drevesa, ki rastejo v okolici ribnika, še niso pognala listov in ne zagotavljajo ustreznega senčenja vodne površine. S tako povečanim odmerkom svetlobe, ki doseže vodno površino, lahko pride do prekomerne rasti alg. Da do tega ne pride, odstranimo gnijoče ostanke ribje hrane in rastlinske ostanke. Obrezujemo tudi posušene lanske travne poganjke, trstičje in palice. Poganjke porežemo nekaj centimetrov nad vodno gladino, da vanje ne pride voda. Zahvaljujoč temu obrezani poganjki ne bodo gnili. V boju proti algam so nam lahko v pomoč tudi kemični algicidi, ki jih lahko kupimo v trgovinah z akvaristiko. Z njimi ne smemo pretiravati, saj lahko ti ukrepi, žal, zavrejo tudi razvoj rastlin v našem ribniku.
Če se želite izogniti uporabi kemičnih pripravkov,za boj proti algam uporabite biopreparate , kot je biopreparat Trigger-3, zahvaljujoč kateremu je biološko ravnovesje v vašem ribniku potreben za njegov lep videz. Trigger-3 je pripravek z biološkim učinkom čistosti. Vsebuje izbrane bakterije in encime. Zahvaljujoč temu je pripravek varen za ribe in druga bitja, ki živijo v ribniku
Nato se moramo ukvarjati z rastlinami, ki so prezimile v ribniku ali so bile premaknjene v klet. Da jih ohranimo v dobri kondiciji in jim omogočimo nadaljnji pravilen razvoj, jih redčimo in razdelimo. Posode z rastlinami vzemite iz vode in preverite, da korenine niso pretesne. Korenine, ki preraščajo posodo, kažejo na potrebo po razdelitvi rastline. Grobe ali zapletene korenine lahko razdelite z nožem.Odstranjujemo tudi stare liste in krajšamo odmrle korenine. Rane je dobro prekriti z ogljem v prahu. Delce razdeljenih rastlin posadimo ločeno v košare, napolnjene z vlažno zemljo. Koši naj bodo takih dimenzij, da zagotavljajo nekaj centimetrov razdalje od koreninske grude do roba koša (najbolje 2 do 3 cm). Na vrhu je vredno posuti zdrob ali kamenčke. Kratkožive trajnice, kot je koreninska perunika, delimo vsaki 2 ali 3 leta. Odstranjujemo tudi odvečne hitro rastoče rastline, kot sta calamus ali cattail
Razdeljenih in presajenih vodnih rastlin ne gnojimo z običajnimi gnojili za vrtne rastline, saj sestavine v takšnih gnojilih prispevajo k prekomerni rasti alg. Hitro rastoče rastline je treba posaditi celo v slaba tla, saj se zaradi tega ne bodo tako hitro razvijale in nas bodo prisilile v nadzor njihovega števila. Morebitno gnojenje bo morda zahtevalo lokvanje zaradi povečanih prehranskih potreb teh rastlin v rastni sezoni.Mora pa biti dovolj zmeren, da ne povzroči nenadnega razrasta alg (v substrat je najbolje dati vrečke s počasi delujočim gnojilom). Problem gnojenja lahko odlično rešite z uporabo posebnih gnojil za vodne rastline. Njihove sestavine so izbrane tako, da rastlinam v vašem ribniku zagotovijo potrebna hranila in hkrati ne povzročajo onesnaženja vode.
Po opravljenih delih, povezanih z nego rastlin, lahko vodo v rezervoarju dolijemo ali delno zamenjamo. Popolna menjava vode ni priporočljiva, še posebej, če so v akvariju ribe. Ribe, ki so prezimile v ribniku, začnemo hraniti takoj, ko temperatura vode preseže 12 °C. V začetnem obdobju dajemo majhno količino hrane in jo postopoma povečujemo, ko se temperatura vode segreje, pri čemer pazimo, da ne prehranjujemo rib.
Ribe, ki smo jih prezimili v akvarij, damo v ribnik nekoliko kasneje, konec pomladi ali celo na začetku poletja, ko se temp.voda bo dovolj segreta, da ribe ne bodo preživele termičnega šoka, ko bi jih premestili v precej hladnejšo vodo od tiste v akvariju. Tudi če so bila dela v zvezi z nego rastlin v ribniku opravljena pozno spomladi, ko je bilo že toplo, rib ne spustimo v akvarij prej kot po dveh tednih, da ima ribnik dovolj časa za ustvarjanje primernih razmere za življenje rib, ki smo jih zmotili s čiščenjem. Ribe iz akvarija je najbolje prevažati v plastični vrečki, ki jo za nekaj časa položite v vodo ribnika, da se temperatura vode izenači. Nato vrečko odpremo in vanjo spustimo nekaj vode iz rezervoarja, da se ribe navadijo. Ko se voda v vrečki zmeša, izpustite ribe.