Yellow Anemone ranuculoides in A. nemorosa z belimi cvetovi cvetita v naših listopadnih gozdovih zgodaj spomladi. Habitate, bogate s kalcijem, naseljuje redka in na Poljskem zaščitena velikocvetna vetrnica A. sylvestris.
Lesna vetrnicadoseže višino 10-20 cm in ima steblo, ki se konča z enim belim cvetom. Obstajajo tudi sorte s čudovitimi rožnatimi cvetovi, kot sta 'Rosea' in 'Allenia', roza-lila 'Robonsoniana' ali lila 'Royal King' in sorte s polno belimi cvetovi, kot sta 'Bracteata Pleniflora ali 'Vestal' in polno belimi in zelenimi. rože, kot je "Green Fingers".Lesna vetrnica obilno cveti zgodaj spomladi, njene sorte pa malo kasneje, aprila/maja.
Rastline najbolje izgledajo v večjih skupinah med drevesi in grmovnicami v naturalističnih vrtovih. Sadimo jih lahko tudi na zasenčena mesta v skalnjakih in med praproti ali funkijo. Lesna vetrnica ima rada dokaj rodovitna, brez humusa in nekosla tla z različno vlažnostjo: spomladi vlažna, poleti, ko je v mirovanju, zmerno suha. Enostavno se razmnožuje z delitvijo korenike in semena
Velikocvetna vetrnicadobro uspeva s podzemnimi poganjki in ima rada lažja, alkalna, humozna tla in sončne lege. Njegovi snežno beli dišeči cvetovi se razvijejo maja. Rastline ohranijo dekorativnost tudi po cvetenju zahvaljujoč belo-volnatim sadjem. Velikocvetne anemone je najbolje saditi v skupinah ob drevesih in grmovnicah ali na gredicah. Zanimiva družba jim je krvna pelargonija, mekonijeva praprot, mandljev mleček in bor.
Hibridna vetrnicaA. hybrida ima tudi veliko okrasno vrednost. Za njene sorte je značilna bujna rast (višina 80-120 cm) in veličastni cvetovi. Avgusta se pojavijo beli, rožnati ali rdeči cvetovi, ki trajajo do prve močnejše zmrzali. Hibridna anemona je ena najlepših jesenskih rož in ima številne sorte: 'Albadura' z belo-rožnatimi cvetovi, močno rastoča, 'Honorine Jobert' z enojnimi čisto belimi cvetovi, 'Königin Charlotte' - zelo stara sorta s pol -dvojni, svilnato rožnati cvetovi, 'Kriemhilde' s pol-dvojnimi, svetlo škrlatno rdečimi cvetovi, spodaj temnejši, 'Luise Uhink' z velikimi, pol-dvojnimi cvetovi, močno rastoče, 'Rosenschale' z zelo velikimi temno rožnatimi cvetovi.
Jeseni cveti tudi japonska vetrnicaA. hupehensis, ki doseže 40-80 cm višine in ima rožnate cvetove. Njeno cvetenje se pojavi avgusta in septembra. Manj znana je vetrnica A.tomentosa 'Rubustissima', zraste do 100 cm. Njeni posamezni bledo rožnati cvetovi, zbrani v grozde, se pojavijo tudi avgusta in septembra. Pozno jeseni in pozimi so okrasni tudi njeni volnati plodovi.
Jesenske vetrnice so zelo uporabne za sajenje v vrtnih in parkovnih skupinah, na gredicah med višjimi drevesi, ob stenah stavb in pergolah – na njihovi vzhodni ali zahodni strani. Dobro izgledajo v družbi sort gawędki astra, zimowitów, svečnikov, rute, travniške sladice in ščetinaste praproti. Cvetovi po rezanju ostanejo še dolgo stabilni, zato jih radi uporabljamo v raznih šopkih.
Te trajnice najbolje uspevajo in obilno cvetijo v svetli polsenci na dokaj vlažnem, humozno-ilovnatem substratu. Mlade rastline so občutljive na zmrzal, zato jih je treba zlasti v prvem in drugem letu po sajenju prekriti na primer s šoto, vejicami iglavcev ali agrotekstilom. Te vetrnice se razmnožujejo z delitvijo rastlin spomladi ali s koreninskimi potaknjenci pozimi.
Vredno je spoznati še dve vrsti vetrnic , katerih podzemni del so gomolji. Prva jeočarljiva vetrnicaA. blanda. Uvrščamo jo med nizke (15 cm visoke) šopaste trajnice. Marca in aprila se pojavijo cvetovi v modri, beli ali rožnati barvi, odvisno od sorte. Rastline odmrejo kmalu po cvetenju. Podzemni del vetrnice sestavljajo majhne, grudaste čebulice, ki jih septembra posadimo v zemljo do globine 5-7 cm na toplih, sončnih ali polsenčnih mestih. Po prvih zmrzalih jih je treba skrbno prekriti s šoto, suhimi listi in vejicami iglavcev. Čarobne anemone lahko gojimo na istem mestu več let. Odlično izgledajo v družbi krokusov, tulipanov in šahovnic na gredicah, obrobah ter ob grmovnicah in na skalnjakih. Lepo izgledajo tudi v posodah različnih velikosti. Na Poljskem jih redko gojijo zaradi relativno nizke odpornosti proti zmrzali
Druga vetrnica, koronarnaA.Coronaria, prej znana kot kraljeva, je še danes ena najlepših vrtnih rastlin. Zraste do višine 25-50 cm, njeni čašasti cvetovi pa so beli, rožnati, rdeči, vijolični in modri. Podzemni del vetrnice je trajni gomolj, ki se hrani do tri leta, vendar ga je treba pred sajenjem za en dan namočiti v mlačni vodi. V zemljo jih lahko posadimo v začetku oktobra, vendar jih je treba takrat skrbno pokriti, na primer z debelo plastjo listov, saj pogosto pomrznejo. Zato jih je bolje saditi aprila. Gomolje položimo 6-8 cm globoko. Dokler ne cveti (junij), je treba rastline zalivati, rastline pa 2-3 krat zaliti s sestavljenim gnojilom in zemljo previdno zrahljati. Avgusta, ko se začnejo listi sušiti, gomolje izkopljemo in shranimo v zaprtih prostorih, čez zimo jih prekrijemo s peskom ali žagovino. Koronarna vetrnica najbolje uspeva na sončnih ali rahlo zasenčenih mestih, na lahkih, humusnih tleh z nevtralno ali rahlo kislo reakcijo.Lepo izgleda na gredicah in popustih. In njegove rože se uporabljajo tudi v šopkih in šopkih.
