Slanost talje izraz, ki opisuje čezmerno kopičenje mineralnih soli v tleh. Problem slanosti tal zadeva tako mestne vrtove kot tudi podeželska in postindustrijska območja. Ta proces dolgoročno vodi v odmiranje rastlin zaradi motenj v njihovem upravljanju z vodo. Razlagamokako nastane slanost tal , kakšen je vpliv slanosti tal na rastline inkako zmanjšati slanost talna svojem vrtu.
Slanost tal. Odvzem vzorcev tal za testiranje
Sl. depositphotos.com
Slanost tal – kaj je to in kako nastane?
Slanost talje izraz za čezmerno kopičenje natrija, kalija, magnezija, klora, sulfatov, karbonatov in bikarbonatov. Ocenjuje se, da slanost tal zadeva 7 % zemeljske površine, medtem ko je na Poljskem lahko indeks slanosti tal še višji.Merilo za slanost talje masna vsebnost soli v enoti volumna talne vode. Izražena je v gramih na liter vode. do nastanka slanih tal.
Glavnirazlogi za slanost talna Poljskem so:
- uporaba previsokih odmerkov mineralnih gnojil na kmetijskih površinah in rastlinjakih
- zalivanje rastlin z vodo s prekomerno vsebnostjo kationov in anionov: Na, Cl, NO2, K, SO4,
- uporaba soli (natrijev klorid) za odstranjevanje snega in ledu pozimi,
- opustošenje tal v postindustrijskih območjih.
Slanost tal - vpliv na rastline
V prekomerno slanih tleh je moteno upravljanje rastlin z vodo.Rastline težko črpajo vodo in mineraleiz slane prsti, čeprav so ta hranila prisotna v prsti. Nastali oksidativni stres, tj. fiziološka suša, povzročiporjavitev, izsušitev in prezgodnji odpad listovPovzroča tudi zmanjšanje kalitvene sposobnosti, asimilacijo CO2 in posledično nižjo vsebnost klorofila v listih in zaviranje rast rastlin.
Mlade sadike so najbolj občutljive na slanost tal
Sl. depositphotos.com
Občutljivost rastlin na slanost talje odvisna od številnih dejavnikov, vključno z vrsto in celo sorto rastline, razvojno fazo ter podnebnimi in talnimi razmerami. Na slanost tal so najbolj občutljive mlade sadike. Sčasoma rastlina zgradi obrambne mehanizme.
rastline, odporne na slanost substrataso med drugim: rakitovec, barberry, ruj, poljski javor, glog, liguster, sibirska karagana, cotoneaster, tamarisk, krmna in sladkorna pesa, detelja in ječmen
Še posebejobčutljivi na vsebnost soli v tlehso vrtne praproti, iglavci, azaleje, rododendroni, pa tudi številna sadna drevesa in grmovnice ter zelenjava.
Merjenje slanosti tal
Slanost tal se ugotavlja v laboratorijihs konduktometrično metodo, to je z merjenjem električne prevodnosti zemeljske paste, ki jo dobimo z mešanjem zemlje z destilirano vodo. Za vrtnarjenjese za meritve uporablja prenosni merilnik prevodnosti , koncentracija soli v tleh in substratih pa je podana v g NaCl na 1 dm³ zemlje.
Kako preprečiti slanost tal?
Da bi preprečili prekomerno slanost tal , najprej racionalno uporabljajte mineralna gnojila, izogibajte se uporabi soli pri zimskem vzdrževanju cest in poti ter uporabljajte organska gnojila za izboljšanje strukture tal.Priporočena organska gnojila vključujejo kompost, gnoj (svež, kompostiran in na voljo v vrtnarskih trgovinah, granuliran goveji gnoj in piščančji gnoj) in biohumus.
Kako zmanjšati slanost tal na vrtu?
Slanost tal lahko zmanjšatezačenši z apnenjem tal z uporabo kalcijevo-magnezijevih gnojil. Uporabite lahko npr. granulirano apno iz krede z magnezijem ali dolomitom.
V primeruslanih tal na majhnih globinahzadostuje globoko oranje
Melioracija močno degradiranih tal se začne zsajenjem rastlin, odpornih na slanost , dokler se prepustnost tal postopoma ne izboljša. V posebej hudih primerih se za raztapljanje kalcijevega karbonata v tleh uporablja razredčena žveplova kislina. V praksi poveča prepustnost in agregacijo tal, natrijev sulfat, ki nastane v talni raztopini, pa se izpere.
V kmetijstvumodifikacija metod gojenja na slanih tlehNa primer, na namakanih poljih se rastline, ki so prej rasle na vrhu brazde, posadijo do polovice. Tako lahko korenine porabijo vodo, medtem ko je kopičenje soli najmočnejše v zgornjem delu grebena, stran od koreninskega sistema
Namakanje pridelkov ne le zadovoljuje potrebe rastlin, ampak tudi vzdržuje gravitacijski tok vode v tleh inodstrani odvečno sol iz območja koreninČe je vode veliko, škodljive spojine bo odplaknilo v zemljo, tj. tam, kjer ne bodo dostopne koreninam rastlin. Vendar to ni enostavno, saj so potrebne zelo velike količine vode – tudi 100-250 litrov na 1 m². Zato se ta metoda najpogosteje uporablja v profesionalnih rastlinjakih.
Na tleh s slabšo prepustnostjolahko slanost zmanjšamo z dodajanjem organske snovi , ki je revna v prebavljivih oblikah mineralov.Takšen dodatek je lahko vrtna šota, nekompostirano vrtno lubje, žagovina iglavcev, kompost iz bukovega lubja, slama ali mešanice različnih frakcij rjavega premoga. Odvisno od stopnje slanosti tal uporabite približno 10-50 % organske snovi na 20 cm plasti zemlje
mag. inž. Anna Błaszczak
