Ideja o ustvarjanju vodnega kotička se je porodila pred nekaj leti. Pred hišo sem imel vlažen travnik, ki je bil kot nalašč za ta namen. Delo sem začel s kopanjem velike luknje. Zemljo sem odnesla in dno skrbno očistila vseh nečistoč. Po tem je bilo treba le še počakati, da voda poči, in si privoščiti oči z zasebnim ribnikom. Vendar je bila to le polovica načrtovane naloge. Naslednji korak je bil razvoj območja okoli rezervoarja. Tam sem postavil vrtno uto, mlin na veter, gugalnico in naredil gnezdo za štorklje ter vse skupaj ogradil z mrežo. Tudi naš ribnik smo osvetlili s solarnimi svetilkami in zasadili okrasne grmovnice in rože.Spomladi tu cvetijo pisani tulipani, poleti pa rumeni in oranžni ognjiči. Naš trud ni bil zaman - postaja vse lepše.
Smo kmetje, zato ne hodimo na dopust, saj nam obveznosti na kmetiji tega ne dopuščajo. Zato se tukaj spočijemo in si napolnimo baterije za naslednji delovni dan. Najbolj pa se zabava naš triletni vnuk, ki z nami preživi veliko časa. Lahko gre z dedkom na čoln, se guga na gugalnici in hrani ribe.
Tukaj imamo tudi nekaj rednih obiskovalcev. To sta dva para divjih rac in siva čaplja, ki brodita po vodi v iskanju obroka. Zahvaljujoč temu je naš dvoriščni ribnik prava oaza v nedrju narave.
Elżbieta in Andrzej Koper
Przyłęk