P:Spet bom na pokopališču posadila krizanteme. Žal so vsakič po večjem dežju zgnile. Katera sorta bo najbolj obstojna?
O:Drobnocvetne krizanteme zdržijo dlje kot velikocvetne. Majhne rožice ne bodo nabirale deževnice, zato se pod njeno težo ne bodo zlomile in zgnile tako hitro kot slednjePoleg tega imajo drobnocvetne sorte, presajene v zemljo, možnost preživeti zimo. Če jih pustimo v lončkih, ne bodo preživele zmrzali, potem pa jih bo treba ponovno posaditi.
P:Imam parcelo v starem gozdu na hribu. Tla so peščena in na njih nič ne raste. Poleg tega deževnica takoj odteče z njega. Kako lahko to popravim?
O:Najprej je treba substrat dopolniti s kariesom.
- V ta namen dodamo cca 7 kg komposta na 1 m² površine.Ta postopek je najbolje izvesti zgodaj spomladi.
- Nato vsake 2-3 mesece zemljo obogatite z novimi odmerki - 1-2 kg na 1 m² bi moralo zadostovati.
- V tem letnem času je priporočljivo uporabiti gnoj v količini 4-6 kg na 1 m²
Obogatitev peščenih tal je delovno intenzivna in zagotovo ni estetsko prijetna, vendar se bodo vodni pogoji, struktura tal in količina hranil bistveno izboljšali v prvem letu. Naročimo lahko tudi zmleto glino in razkisano šoto - prav tako bosta izboljšali kakovost tal.
P:Rastline na mojem vrtu ne rastejo dobro. Mislim, da gre za slabo zemljo. Kateri je najboljši način za pridobitev vzorca za testiranje?
O:Vzamemo 15-20 vzorcev zemlje iz naključno izbranih mest v vrtu (večji kot je vrt, več vzorcev). Tu so pravila.
- Izogibamo se krtinam, mestom po oploditvi, pa tudi kotanjam, v katere se steka deževnica.
-Vzorcev ne zbiramo po močnem dežju ali dolgotrajni suši.
- Vzorec zemlje je treba izkopati z lopatico, z globine 25 cm (približno 2 skodelici).
- Vse zbrane vzorce damo v vedro ali samokolnico in nato previdno premešamo.
- Iz dobljene mešanice odvzamemo 0,5 kg in pošljemo na Državno kemijsko in kmetijsko postajo, kjer se opravi analiza pH, makro- in mikroelementov ter drugih snovi (dodatno na željo kupca).
P:V svojem vrtu poskušam uporabljati naravna zdravila. Katera gnojila lahko uporabim jeseni?
O:Najboljši je konjski ali kravji gnoj, saj sta čisto rastlinojed živali.Gnoj iz prašičev ni priporočljiv.Hranjenje z naravnim gnojilom je treba izvesti do konca novembra.
V skladu z Uredbo Ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja ni mogoče koristiti od 1. decembra do 28. februarja. Jesensko gnojenje je treba opraviti na hladen dan brez vetra. Če imamo težko zemljo, gnoj prekopljemo 15 cm globoko, če je lahka - 20 cm.
Naravna gnojila v obliki stisnjenih granul so na voljo v vrtnarijahNiso tako delovno intenzivna kot gnojila, ki jih sami pripravite. In kar je najpomembneje, ne oddajajo značilnega, intenzivnega vonja
P:Eno leto redim 3 piščance. Ali lahko uporabim njihove iztrebke kot gnojilo? Preizkusila sem veliko pripravkov, a sem slišala, da so bolj ekološki, če jih naredim sama. Kako pravilno narediti ponija? Ali je donosno, da to storite sami?
O:Teoretično da, vendar je takšno gnojilo zelo naporno.
- 2 kilograma piščanca je treba preliti z 10 litri vode. Po približno 3 tednih fermentacije bo raztopina pripravljena za uporabo (na površini se prenehajo delati mehurčki).
- Sod naj bo v senci, stran od doma in sosedov. Oddaja zelo intenziven in neprijeten vonj.
- Raztopino razredčite pred zalivanjem rastlin - 1 liter pripravka na 20 litrov vode. Gnojenje s poniji se lahko izvede največ trikrat na sezono.
Pri uporabi pazite, da ne poškropite listov.Ptičje gnojilo je zelo koncentrirano in lahko naše rastline opeče in popolnoma uniči.