Moja žena Wandzia je imela leta težave s hrbtenico. Sčasoma se je zaradi bolečin težko gibala in normalno delovala. Operacija je pomagala le 3 leta. Po tem času se je Wandzia začela premikati v invalidskem vozičku. Vsak dan sem ji pomagal oditi na njen ljubljeni vrt. Najprej sem nosil voziček, nato ženo.
Vsak prosti trenutek sva preživela na vrtu. Po ženini operaciji ga je zarasel plevel in izgledal je zelo slabo. Wanda mi je ves čas govorila, da obžaluje, da ne more več skrbeti zanj. Navsezadnje je bil naš vrt dolga leta punčica njenega očesa. Videl sem, kako je Wandzia z vsakim dnem zapravljala v njenih očeh, tako kot so bili zapravljeni njeni nekoč čudoviti travnik in cvetlične gredice.Odločil sem se, da bom v naša življenja znova prinesel veselje ob stiku z naravo.
Ko je Wandzia odšla na enomesečno rehabilitacijo, sem se odločil ukrepati. Imel sem entuziazem in odločnost, ker sem svoji ženi želel vrniti nasmeh na obraz. Na spremembo sem se pripravljal več mesecev. Prebrala sem vrtnarske časopise, pogledala nasvete o urejanju vrta za invalide. V glavi sem že imel akcijski načrt. Ko je žena odšla, sva s sinom odšla v službo.
Najprej sem najel dva strokovnjaka, ki sta nama pomagala označiti in urediti poti na vrtu. Doslej so jih označevale le nepravilno razporejene kamnite plošče. Invalidski voziček jih ni mogel povoziti. Stavim na čvrste tlakovce. Treba ga je bilo tudi strojno dobro utrditi, da se poti zaradi dežja ali snega čez čas ne bi zvijale. Očitno je najboljša cesta s hrapavo, nedrsečo podlago. V poštev bi prišel beton. Vendar sem se bal, da bi preveč pokvaril vrt.Raje sem imel lepo betonsko kocko.
Na internetu sem prebral, da mora biti cesta za dva trolejbusa široka približno 2 metra. Zato sem predvideval, da bo za enega 1 meter. Zaradi gotovosti pa smo vse poti označili na širino cca 150 cm. Zahvaljujoč temu bo Wandzia prosto obračala voziček.
Kocke smo postavili od vrat, ki vodijo od hiše do izhodnih vrat. Roke smo potegnili v staro lopo, rastlinjak in teraso. S terase in pri izhodnih vratih sva se rahlo spustila. Zahvaljujoč temu bo Wandzia lahko sama zapustila hišo, kadar koli bo želela, in se vanjo vrnila na enak način.
Največ težav sem imel s popusti. Navsezadnje niso mogli ostati tako nizki. Wandzia jih z višine vozička ne bi mogla doseči. Na pomoč mi je priskočil zet. On je bil tisti, ki je izumil razviti dobesedno "kar je mogoče". Tako smo v staro plastično samokolnico nasuli zemljo. Tu je nastala moja prva gredica s pelargonijami. Vanj smo dali sadike, ki jih je potem morala vzgajati žena.Pelargonije sem posadila tudi v staro kad, leseno kad in … pravzaprav kamor se je dalo. Za druge rože nisem imela pojma, ker o njih ne vem veliko. Moja žena je bila dobra v tem. Vedel pa sem, da če jih ne bo marala, bo lahko vsaj sama posadila druge rožice. Pomembno je le, da imajo plitek koreninski sistem. Zahvaljujoč temu jih bo zlahka odstranil in vstavil drugega.
Zabojčke s pelargonijami sem postavila na stopnice in okensko polico. Lončke sem postavila na višino cca 60 cm. To je optimalna višina za osebo na invalidskem vozičku. Za sajenje sem uporabila tudi stare kompostnike. Bili so približno 50 cm visoki in 50 cm široki. To so idealne mere, da lahko invalid z roko brez napora doseže rastlino. Če je tako povišano ležišče dostopno le z ene strani, njegova širina ne sme presegati 75 cm. Če pa je takšno ležišče prosto dostopno z vseh strani, je lahko široko do 150 cm.Dvignjena korita niso le lepega videza, ampak so predvsem zelo funkcionalna. Odločil sem se tudi, da uporabim grdi betonski vodnjak kot povišan rabat.
Prebral sem, da so tudi lesene mize za rože dobra ideja. Uporabnik invalidskega vozička lahko med vrtnarjenjem zlahka podstavi noge pod sebe. Njihova optimalna višina je 70-80 cm. Takšne mize lahko razporedimo ob poti. S takšne gredice bi se v slapovih razsulo cvetje. Verbena, petunije in celo begonije so popolne. Njihovo izbiro, vrsto in barvo sem prepustil ženi. Navsezadnje je to njeno kraljestvo.
Ob markiranih poteh sem se znebil slabo rastočih sadnih dreves. Padajoča jabolka ali hruške bi lahko motile Wandino gibanje. Poleg tega vam lahko spodrsne na tako gnijočem sadju.
Namesto kompostnika ali stare kopalne kadi lahko za dvignjene gredice uporabite tudi lesene palete ali pod gredico zidate steno in jo obložite s kamni.To je sicer moj načrt za naslednjo sezono. Izkazalo se je, da je bil vrt doslej Wandin hobi. To sezono je postalo teren tudi zame – navdušene DIY navdušenke. Zdaj bom vsako pomlad prva delala na našem novem vrtu. Največ zadovoljstva pa sem imel, ko se je žena vrnila z rehabilitacije. Najprej je četrt ure jokala, potem pa se je samo smejala in me objela na vso moč. Zdaj vem, da se je moj načrt uresničil.
Zbigniew Kadłuczka
