Navadni fikus Ficus carica je ena najbolj razširjenih sadnih vrst ne le v državah okoli Sredozemskega morja, temveč tudi v drugih delih sveta s toplim podnebjem.Figovo sadje, splošno znano kot fige, so primerne za uživanje surove, pa tudi po predelavi ali sušenju.Vsebujejo veliko sladkorja, zato se po sušenju lahko dolgo hranijo.
Edinstvene prehranske lastnosti sadja so znane že stoletja. Že v starih časih so fige priporočali med fizičnimi napori, predvsem zaradi naravnih enostavnih sladkorjev, ki jih vsebujejo. Plodovi fige poleg odličnega okusa vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, predvsem kalcija, železa in magnezija, ki zmanjšujejo stres
Fige pri nas največkrat gojimo kot lončnice ali v zimskih vrtovih. Izkazalo pa se je, da je razvoj te izjemne sredozemske vrste mogoč tudi v praksi. V tem primeru bodo grmi potrebovali izjemno dobro zaščito za zimo.Menijo, da rastline brez kakršnih koli poškodb prenesejo večstopenjske zmrzali.Z varovanjem začnemo na začetku zime, ko grmovnice naravno zaključijo z vegetacijo.
Ključnega pomena je zaščititi dno grma in korenine.Najboljša rešitev je nadrobljeno lubje, žagovina ali navadna zemlja, ki jo naredimo v visok nasip okoli poganjkov.Tudi same poganjke je treba zaviti z debelim papirjem, najbolje iz belega flisa. Po takšni zaščiti bodo rastline zlahka preživele tudi hude zmrzali.Ko pa nekateri poganjki pomrznejo, jih porežemo in še isto leto zrastejo nove, močne poganjki.
Če želimo v svoj vrt vnesti malo eksotike, se odločimo za smokve z značilnimi velikimi listi, ki jeseni odpadejo.Vendar ne smemo pozabiti, da je plodnost v našem podnebju lahko žal zelo nezanesljiva, čeprav je v toplih in dolgih letih možna.
Fikusi, gojeni v posodah, za dobro rast potrebujejo polno sonce. Običajno tudi hitro rastejo.Da ohranimo želeno velikost rastlin, je potrebno obrezati premočno rastoče poganjkeDa dolgi in mlahavi poganjki ne ostanejo brez prekrivanja, jih lahko pritrdimo na različne opore.
Grmovnice nimajo velikih zahtev glede tal in lahko rastejo v skoraj vseh legah.Zaradi izvora z zalivanjem pri gojenju v posodah ne smemo pretiravati.Fikus lahko enostavno razmnožimo sami iz potaknjencev.
Za 4 osebe / čas priprave: cca 60 minut
Za testo: 4 g kvasa, 1/4 skodelice vode, 100 g pšeničnega zdroba, 1/2 žlice olivnega olja, 1/2 žlice soli. Preliv: 5 fig, 50 g mehkega kozjega sira, olivno olje
Recept:
1. V mlačni vodi raztopimo kvas. Po 15 minutah v skledo stresemo moko, posolimo, dodamo olivno olje in vodo z raztopljenim kvasomVse sestavine temeljito premešamo in gnetemo dokler ne dobimo homogenega testa.Pustite v posodi, pokriti s kuhinjsko krpo, 15 minut
2. Pečico segrejte na 250 ° C.
3. Testo razvaljamo do višine največ 0,5 cm in ga prestavimo na pekač obložen s papirjem za pekoPustimo 10 minut
4. Testo po vrhu premažite z olivnim oljem, razporedite nasekljane fige in sir
5. Pecite pecivo 8 minut
Za 3 osebe / čas priprave: cca 15 minut
Sestavine: 150 g kozjega sira v zvitku, medeni vinaigrette, 2-3 žlice pinjol, 2 pesti rukole, 3 velike in zrele fige, 3 rezine parmske šunke
Recept:
1. Kozji sir narežemo na rezine. Pripravite medeni vinaigrette: zmešajte 2 žlici olivnega olja, limonin sok in med, začinite z morsko soljo in sveže mletim popromRjave pinjole na suhi teflonski ponvi
2. Rukolo operemo, osušimo, potresemo s soljo in poprom, pokapljamo z oljčnim oljem in premešamo
3. Fige operemo, osušimo in narežemo na četrtine. Parmsko šunko po dolžini prerežemo na dva dela
4. Na sredino četrtin fig damo rezino sira, dodamo rukolo in jo zavijemo v šunko.Potresemo s pinjolami, prelijemo vinaigrette in začinimo s črnim poprom.