Pravilno opravljenognojenje spomladiima velik vpliv na zdravje in stanje vrtnih rastlin ter na kakovost in velikost pridelka v sadovnjaku in zelenjavnem vrtu . Oskrba z dušikom v tem obdobju je še posebej pomembna. Dušik pa ni edini element, ki ga rastline potrebujejo na začetku rastne sezone. Oglejte si, kako pognojiti rastline spomladi, katera gnojila uporabljamo spomladi in kako jih doziramo.
Gnojenje rastlin spomladi
Katera gnojila se uporabljajo spomladi?
Organsko gnojenje je zelo pomembno pri gojenju rastlin na parceli, saj poveča vsebnost humusa in izboljša fizikalno-kemijske lastnosti tal. Organska gnojila so: gnoj, zelenica, biohumus in kompost, ki izboljšujejo strukturo tal, jih bogatijo z mikroelementi in mikroorganizmi, ki vežejo težke kovine in strupene snovi. Organsko gnojenje dopolnjujemo tudi z mineralnimi gnojili. Pri ljubiteljskih posevkih se splača uporabiti razsuta in tekoča večkomponentna gnojila, namenjena hortikulturnim kulturam, saj omogočajo minimiziranje odmerka mineralnega gnojenja in olajšajo pravilno odmerjanje posameznih hranil
Gnojenje zelenjave in sadnih rastlin spomladi
Pri zelenjadnicah in sadju je glavni rok gnojilnih del jeseni. Jesen je optimalen čas za vnos organskih gnojil (gnojev in komposta), pa tudi večine mineralnih gnojil
" Če se v jesenskem gnojenju spomnite prekopavanja gnoja, apnenja določenega dela parcele ter vnosa fosforjevih in kalijevih gnojil, lahko mirno pomislite na prihajajočo sezono in začnete s predvegetativnim gnojenjem z dušikom.Dušikova gnojila uporabljamo predvsem spomladi, ker bi jih pozimi zlahka izprali. Preostala gnojila vnesemo jeseni, da preprečimo prekomerno gnojenje spomladi in zagotovimo boljšo prebavljivost teh gnojil (pozimi se bodo bolje absorbirala v tla)."
Če jeseni opustimo ustrezna tretiranja in se odločimo za mineralno gnojenje spomladi, jih v izogib preveliki koncentraciji gnojil v tleh primešamo zemlji vsaj 2 do 3 tedne pred setvijo. Če je bila zemlja prekopana jeseni, te obdelave spomladi ni treba ponoviti. Če pa šele zdaj uporabljate kalijeva in fosforjeva gnojila, jih je potrebno zmešati s substratom do globine 10 cm.
Okvirni odmerki gnojil pri predvegetativnem gnojenju zelenjave v tleh so predstavljeni v spodnji tabeli
V primeru spomladanskega organskega gnojenja lahko vnesete popolnoma zrel kompost (60 do 100 kg/m² površine), pri čemer ga ne pozabite z grabljami premešati z zgornjo plastjo zemlje.Lahko se uporablja tudi gnoj, vendar le zelo dobro razporejen (po možnosti kompostiran). Gnoj uporabljamo v količini od 30 do 40 kg/10m²
Gnojenje okrasnega vrta spomladi
V primeru okrasnih vrtov z drevesi, grmovnicami in trajnicami se spomladansko gnojenjeuporablja po odstranitvi zimskih pokrovov z rastlin. Za gnojenje dreves in grmovnic lahko uporabite večkomponentna gnojila za posamezne skupine rastlin (npr. gnojila za iglavce, gnojila za rododendrone, gnojila za vrtnice itd.). Izbirate lahko tudi med številnimi počasi delujočimi gnojili, ki jih morate uporabiti le enkrat na začetku rastne sezone.
Trajnice se najbolj odzivajo na organsko gnojenje, ki pa ga moramo opraviti jeseni. Spomladi, pred sajenjem, je potrebno le gnojenje z dušikom z amonijevim nitratom (0,25 kg / 10m²).
Čebulice pognojite takoj, ko se pojavijo spomladi in še po 2 do 3 tednih. Uporabljamo kalcijev nitrat (0,3 kg / 10 m2) ali kalcijev amonijev nitrat (0,20 kg / 10 m2).
Pri enoletnih rastlinah, ne glede na to ali jih sejemo direktno v zemljo ali jih vzgajamo iz sadik, je potrebno predvegetativno gnojenje z dušikom z amonijevim nitratom (0,16 kg/10m²). Kalijeva in fosforjeva gnojila uporabljamo tako kot pri vrtninah le, če smo z dognojevanjem prenehali v jesenskem obdobju. Takšno gnojenje je treba izvesti najpozneje 2 do 3 tedne pred setvijo ali sajenjem rastlin. Tukaj se uporablja zrnati trojni superfosfat (0,12 kg / 10 m²) in kalijeva sol (0,30 kg / 10 m²)
