Jesenska gnojila uporabljamo odvisno od vremena od začetka avgusta do oktobra.Pomembna je pravilna uporaba ustreznih pripravkov, saj imajo rastline skozi rastno sezono različne prehranske potrebeJesenska kompleksna gnojila ne vsebujejo dušika ali pa se ga pojavlja v minimalnih količinah. To je posledica posebnega učinka tega elementa na rastline. Med drugim vpliva dušik spodbuditi rastline k ustvarjanju vegetativne mase (listi, poganjki, plodovi)
Če torej rastlinske organizme oskrbimo s tem elementom ob nepravem času, bo to povzročilo, da bodo rastline prepozno mirovale, posledično bodo zmrznile in odmrle.Zato je vredno poseči po že pripravljenih kompleksnih pripravkih. Sestavljeni so predvsem iz makrohranil, to je kalija, fosforja.Gnojilne mešanice, ki so na voljo v trgovinah, vsebujejo tudi mikrohranila, potrebna za pravilen razvoj in pripravo rastline na obdobje mirovanja.
Spomladi je pomembna prehrana rastlin in priprava tal v zelenjavnem vrtu pred zimo. Sestavine, dostavljene ob koncu prejšnje rastne sezone, blagodejno vplivajo na rastline, saj je v začetku naslednje sezone dostop do hranil včasih zelo omejenSubstrat je zmrznjen in prenizka temperatura ni primeren za uporabo gnojil.Jesenska gnojila med drugim vsebujejo kalija, ki povečuje odpornost proti zmrzali, preprečuje poleganje in povečuje odpornost rastlin na sušo
Ta element poveča število stranskih poganjkov, kar je tesno povezano z obilnim cvetenjem in nastankom plodov.Drug pomemben element, ki ga vsebujejo jesenska gnojila, je fosfor, ki ima pomembno vlogo predvsem v začetni fazi razvoja rastlin, t.i. obdobje kritične rasti.Naknadna oskrba s fosforjem ne bo več nadomestila negativnega učinka pomanjkanja.Fosfor med drugim vpliva na za rast in razvoj koreninskega sistema. Ustrezna prehrana rastlin s tem makroelementom zmanjša kopičenje škodljivih oblik dušika v tkivih
Jesensko hranjenje rastlin s kalcijem in oskrba tal s tem elementom uravnava vpliv na pH (pH) tal in dobro skladiščno sposobnost talnih posevkov. Ustrezna reakcija tal neposredno vpliva na vpojnost in razpoložljivost hranil v substratu.Kalcij prispeva k pravilni strukturi tal in uravnava razgradnjo organskih snovi, npr. komposta.Za nastavitev prenizkega pH (njegovo vrednost je mogoče enostavno izmeriti, npr.lakmusov papir), uporabljamo apnenje. Za uporabo bo najprimernejše dolomitno ali magnezijevo apno. Ustrezno količino gnojila, v povprečju 0,5 do 2 kg / 10 m², enakomerno razporedimo po določeni površini na dan brez vetra in dobro premešamo z zemljo. Tak postopek je treba opraviti v povprečju vsaka 3-4 leta.
Jeseni je priporočljiva tudi uporaba komposta in gnoja.Organska gnojila uporabljamo predvsem oktobra/novembra in jih takoj prekopljemo z zemljo, da preprečimo izgubo mineralov.Tovrstno napajanje je treba izvesti vsaka 3 leta. Dober kompost/gnoj nima semen plevela. Organske snovi, dobavljene v obliki naravnih gnojil, zelo dobro vplivajo na strukturo substrata, biološko aktivnost tal in akumulacijo vode. Vendar pa rastlinam in zemlji ne koristijo samo komposti in gnoj. Prav tako je vredno uporabiti lesni pepel, ki je bogat s fosforjem in kalijem.Uporabljamo ga kot druga organska gnojila
Pred nanosom gnojila (jeseni, pa tudi ob katerem koli drugem priporočenem datumu) je vredno vzeti vzorec substrata in ga vrniti lokalni kemični in kmetijski postaji (naslovi na www.schr .gov.pl) za analizo substrataPo prejemu rezultatov bomo ugotovili, kakšne so dejanske pomanjkljivosti in ali je rastline sploh potrebno dognojevati. Zahvaljujoč temu se izognemo prekomernemu gnojenju, ki je škodljivo za okolje in pridelke ter poruši ravnovesje med vnosom makro- in mikroelementov
Spomladi rastline hranimo s kompleksnimi gnojili, bogatimi z dušikom.Hranjenje se lahko uporablja med vegetacijo rastlin.Jeseni, glede na udobje uporabe, uporabljamo tekoča gnojila (talna ali listna) ali razsipna gnojila: obložena - s počasnim sproščanjem hranil, granulirana ali prašnata, npr.magnezijeva limeta