Videz in nenavadna oblika kaktusov vedno vzbujata veliko zanimanja. Spadajo v zelo veliko skupino na sušo odpornih rastlin, imenovanih sukulente, ki lahko kopičijo vodo v steblih, listih ali koreninah. Pri kaktusih imamo opravka predvsem s stebelnimi sukulentami, zato so njihova stebla izrazito odebeljena. Oblika kaktusov je lahko različna. Vključujejo popolnoma sferične oblike, pa tudi rastline z dvignjenimi poganjki. Lahko se vzpenjajo naravnost navzgor, brez razvejanja (tako imenovane stebričaste oblike) ali pa z razvejanjem tvorijo svečnike, olesenele ali grmovnice. Zanimive, malo povezane s kaktusi so oblike z vitkimi stebli.Pogosto so to epifiti, ki rastejo v krošnjah dreves, od koder prosto visijo poganjki. Njihovi poganjki so praviloma segmentirani. Najbolj znani rodovi iz te skupine so na primer Rhipsalis, Epiphyllum in Schlumberger logs, t.j. božični kaktus. Zanimiv pojav so anomalije poganjkov, ki jih najdemo pri kaktusih, na primer pri mutantih Gymnocalycium mihanovichii brez klorofila. Namesto značilne zelene barve so obarvani rumeno, roza ali rdeče. Ne morejo živeti samostojno, zato jih cepimo na podlage. Druga posebnost so grebenaste oblike, na primer v rodu Notocactus
Poleg shranjevanja vode v steblih, kaktusi kažejo številne druge prilagoditve na dolgotrajna sušna obdobja. ). Tipične liste lahko najdemo tudi v rodovih, ki niso zelo napredni v smislu evolucije, kot je drevo Pereskia. Pri drugih rodovih liste zamenjajo trni, ki so lahko nenavaden okras.Trni so lahko dolgi tudi 10 cm. Obstajajo različne modifikacije – lahko so skuštrani (tako imenovani papir ali pergament), dlakasti, glavnikasti ali pernati, ki spominjajo na perje. Posebna vrsta trnov so t.i glohide, to so kratki, majhni trni, opremljeni s kavlji, značilni na primer za opuncije. Delujejo kot miniaturne harpune – zlahka se odlomijo in prilepijo na povrhnjico, zato so zelo moteče. Dodatna privlačnost kaktusov je njihova značilna, pravilno rebrasta površina. Običajno so rebra ravna, tj. potekajo navpično navzdol od vrha rastline, včasih pa so zavita v spiralo. Njihovo število se lahko razlikuje glede na takson. Pri Astrophyllumu je lahko 5 ali celo 4 rebra, pri rodu Stenocactus pa njihovo število presega 100 (do 120). Rod Mammillaria ima bradavice namesto reber. Na vrhovih reber in seskov se nahajajo t.i areole, to je mesta, prekrita s kosmiči, iz katerih zraste nekaj trnov, kasneje pa tudi cvetov - velika nagrada za pravilno nego in potrpežljivost.Pri večini kaktusov se cvetovi pojavijo samo pri tistih posameznikih, ki so dosegli velikost, določeno za vrsto. Ker kaktusi običajno rastejo počasi, lahko traja več let, preden opazimo cvetove. Cvetovi kaktusa imajo edinstveno strukturo. Izgledajo kot poganjki. Razvijajo se na prozornih, luskastih cevkah, ki pogosto vsebujejo klorofil. Bolj ko je neka vrsta evolucijsko napredna, manj opazne so značilnosti zagona. Rože lahko cvetijo podnevi ali samo ponoči. Pogosto so zelo impresivni. Ene največjih velikosti, preko 20 cm v premeru, dosežejo cvetovi nekaterih vrst iz rodu Selenicereus, na primer S. grandiflorus, ki je zaradi časa cvetenja znana kot kraljica noči. Cvetovi drugih vrst so veliko manjši, a razveseljujejo z bogastvom barv: od bele in rumene, preko rdeče, rožnate, do škrlatne in škrlatne. Nekatere med njimi, na primer Mammillaria in Rebutia, imajo po cvetenju za dekoracijo plodove - rdeče jagode.
Razen epifitskega rodu Rhipsalis , , ki naravno raste v Afriki , so domovina vseh drugih vrst ameriške celine – od Kanada do Patagonije in Magellanove ožine.Indijci kaktuse pogosto uporabljajo na številne načine. Zagotavljajo gorivo, gradbeni material, bakle in so pogosto pojedeni. Hrana je na primer sadje mnogih vrst, kot so opuncija in kandirani poganjki. Rastline so pogosto posajene v obliki vrst, ki delujejo kot ograja. Mnoge vrste so enostavne za gojenje in se dobro obnesejo v ogrevanih stanovanjih, zato so tudi cenjene okrasne rastline. Odlično se obnesejo v t.i sukulentne vrtove, v katerih jih kombiniramo z drugimi sukulentami, na primer z agavami, alojami, spužvami, gasterijo ali havorcijo. Najbolje se podajo k naravnim, glinenim, neglaziranim posodam terakota barve. Kaktusi, posajeni v pisanih lončkih z jasnimi geometrijskimi oblikami, se uporabljajo tudi v sodobni notranjosti. Rastline, razstavljene kot posamični primerki, pritegnejo pozornost. Za ta namen so primerne velike vrste, na primer kroglasti Echinocactus grusonii, ki v naravi zraste do 3 m v premeru, ali postavljeni kip Cereus z nenavadno površino.
