Generativno razmnoževanje
Vrste se razmnožujejo s setvijo semen. Jeseni nabrana semena do pomladi hranimo na suhem na hladnem, sejemo pa od marca do maja. Seme ginka, brina, tise in sulca je prekrito z mesnato oblogo, ki jo takoj po obiranju odstranimo, da seme ne izgubi kalivosti.Pri nekaterih vrstah semena pred setvijo zahtevajo stratifikacijo. Gre za postopek shranjevanja semen pri nizki temperaturi (-4 stopinje Celzija) v vlažnem substratu, na primer v pesku, in doma, na primer na najnižji polici v hladilniku, kjer kontroliramo, da se substrat ne izsuši. Gre za ustvarjanje podobnih pogojev kot tla pozimi.Tako je treba semena ginka bilobe stratificirati 15-18 mesecev, kitajskega brina, navadnega brina, virginijskega brina 6-18 mesecev, pri macesnu, belem boru, drobnocvetnem boru in večini smrek pa približno mesec dni. . Pripravljena semena sejemo, ko se pojavijo prvi majhni kalčki. Zato je treba s stratifikacijo začeti dovolj zgodaj, da pride do setve v spomladanskem obdobju.
Semena lahko posejete neposredno v zemljo, v škatle, majhne plastične lončke ali stisnjene šotne plošče, ki ob zalivanju nabreknejo. Setev v posode zmanjša šok presajanja in prispeva k veliko hitrejši rasti koreninskega sistema. Še posebej velika semena
- limete, ginko - v lončke se splača sejati na mestih. Drobna semena, na primer ciprese in tuje, posejemo v razsip. Ne glede na vrsto posode jih polagamo na globino dvakratne debeline semenaGredica naj bo humusna, zračna, na primer šota in pesek 1 : 1 ali 2 : 1, s pH 5,0. - 5.5.Posejana semena pokrijemo s tanko plastjo grobega peska in pokrijemo s folijo ali steklom. Sadike iglavcev so dovzetne za glivične bolezni, zato ne smemo pustiti, da bi odvečna vlaga pospešila rast gliv. Setev je treba pogosto zračiti. V prvem letu je treba sadike za zimo zaščititi s postavitvijo posod, npr. Drugo leto, spomladi ali jeseni, po koncu rasti rastline pikiramo, naslednje leto pa zasadimo na stalno mesto.
Vegetativno razmnoževanje
Rastline, razmnožene iz semen, na splošno ne prenesejo svojih lastnosti na svoje potomce. Enostavno in dokaj hitro (približno 3 mesece) se iz potaknjencev (cca 3 mesece) ukoreninijo naslednje rastline: navadni brin, grahasta čempresa, lavsonova čempresa, tuja. Ukoreninjenje navadnega brina, ciprese, modre smreke in jelke je težko in dolgotrajno. Najboljši čas za sajenje je od sredine avgusta do konca septembra, ko lahko pridobimo dovolj olesenelih sadik.Za potaknjence izberemo stranske poganjke (pri stebričastih sortah tise vršne poganjke), ki so rasli na dobri sončni svetlobi. S tem, ko od starejšega poganjka odtrgamo letošnji prirast, na koncu vejice pustimo nekaj lesa, to je t.i. petnico in tanek delček skorje – jeziček, ki ga skrajšamo. Peta ne sme biti poškodovana, ker ta del najprej požene korenine. Sadikam navadnega brina ni treba imeti pete, porežemo jih kjer koli v letošnji rasti. Dolžina potaknjencev je cca 10 cm, pri pritlikavih sortah pa cca 3-5 cm. Za ukoreninjenje se uporablja isti substrat kot za setev, to je pesek s presejano šoto 1: 2 ali 1: 3. Ukoreninjenje pospeši uporaba korenin, ki vsebujejo rastlinske hormone. Sadiko potopite v ohlapno ukoreninjeno rastlino do globine 0,5-1 cm in jo postavite strogo v substrat do globine približno 2-3 cm, tako da se ne dotikajo drug drugega. Sadite lahko v lončke, zaboje ali majhne steklene multipraktike z ogrevanim dnom.Temperatura substrata naj bo 16 stopinj Celzija, temperatura zraka pa 12-15 stopinj Celzija. Januarja temperaturo znižamo: substrat na 8-10 stopinj Celzija, temperatura zraka pa na 5-6 stopinj Celzija. Od sredine marca se potaknjenci začnejo ukoreniniti. Posode s sadikami pokrijemo s folijo ali steklom, vendar ne dovolimo prekomerne vlage ali sušenja. Od sredine maja lahko ukoreninjene potaknjence preluknjamo v večje lončke, po 1-2 letih pa jih lahko posadimo za stalno.
