Oblikovalna rez je zelo splošen izraz, za katerim stoji cela vrsta negovalnih del, povezanih z ohranjanjem lesnatih rastlin v želeni obliki.Vzorčni primer kroja so elegantne zelene figure, ki posnemajo človeške figure, živali ali tihožitjaV strokovnem žargonu se imenujejo topiar. Definicija formacijskega obrezovanja pa je veliko širša – vključuje tudi gojenje (in redno obrezovanje) bonsajev in živih mej.
Lesnate rastline v obliki krogel, stožcev, valjev ali kock že leta krasijo naše vrtove.Trenutno postaja vse bolj priljubljena ena od njihovih značilnih sort: visoko rastoča vrsta.Odličen vizualni učinek dosežemo predvsem v zasaditvah, ki so razporejene na enotnem ozadju in se jasno razlikujejo od trajnic, trav in grmovnic, ki rastejo v njihovi okolici
Pri ravnanju z rastlinami je najpomembnejša potrpežljivost - mora preteči nekaj let, preden dvignjen grm dobi pravilno obliko geometrijskega telesa. Poganjke grmovja je treba redno obrezovati, tako da krona še naprej raste in se zgosti. Tisti, ki ne marajo čakati, lahko uberejo bližnjico in priskrbijo grme iz drevesnice, pogosto že delno obrezane. V ponudbi drevesnic prevladuje zimzeleni pušpan, poleg njega pa so med drugim tudi bodika in tisa.
Oblikovanje rezanja v praksi
Avgusta zaključimo z oblikovanjem živih mej iz vedno zeleno listnatih rastlin, kot sta pušpan in vzhodni lovor. Formiramo navadni in okroglolistni liguster, navadno bukev, gaber, lipo in platano
Videz žive meje je mogoče učinkovito izboljšati tako, da daste grmovju geometrijsko obliko ali vanj izrežete prehode in okna. Pri rastlinah, namenjenih za živo mejo ali pregradno zasaditev, je treba ločiti vsaj 60 cm dolg pas zemlje (končna širina je odvisna od želene vrste). Večino kamuflažnih zimzelenih zasaditev živih mej predstavljajo gosto posejani ligustri, ciprese in tise. Za žive meje iz listavcev so najprimernejši gaber, bukev in barbera
Posebna kategorija med živimi mejami so zasaditve visoko rastočih rastlin, nenadomestljive v sončnih zasaditvah. Lahko jih razporedimo iz dreves, posajenih v vrstah, ki vodijo svojo krošnjo v obliki dežnikaSčasoma poganjki tvorijo sestavljeno streho, ki je nekakšna krona, postavljena na visoke poganjkeVisokostbelne zasaditve ne ščitijo tako učinkovito pred pogledi z ulice, kljub temu pa zagotavljajo dobro zaščito pred soncem in so privlačna alternativa tradicionalni pergoli.To idejo je mogoče uresničiti tudi v majhnih vrtovih.
Zasaditve po vzoru krošenj, ki so sestavljene iz 4 dreves, posajenih na kvadratnem tlorisu in razmejijo njegove vrhove, so tukaj popolne. Sčasoma se pravilno urejeni poganjki spremenijo v obok, ki meče svetlečo senco. Najboljši listavci za standardne žive meje so platane in lipe
Bonsaj zavzema posebno mesto med oblikovanimi drevesi in grmovnicami. Imenujejo se elita. Uveljavili so se kot sestavni del zasaditev v slogu Daljnega vzhoda.Bonsaj se harmonično prilega urejenemu travnatemu okolju, enakomernim prodnatim površinam in vodnim ureditvamV nasprotju z geometrično striženimi živimi mejami ali topiarjem bonsaj odraža naravno obliko dreves. Miniature bora, brina, navadnega gabra, drena in euonymusa naj bodo videti, kot da so zrasle v naravnih razmerah in se že desetletja soočajo z vremenskimi vplivi – sunkovitim vetrom in nalivi.
Značilnost bonsajev so blazinasti grozdi listov ali iglicVsak ljubitelj teh rastlin dobro ve, da je gojenje dreves dolgočasno, večstopenjsko delo, ki se nikoli ne konča, saj drevesa je treba skozi njegovo življenje redno negovatiTako je npr. vsako pomlad s obrezovalnikom odstranimo dve tretjini vseh novoizgnalih poganjkov.
Primer oblikovanja zelenih vrat
Grme, namenjene zelenim vratom, sadimo približno 120 cm narazen. Sčasoma, ko rastline rastejo, naj se ta razdalja zmanjša na cca 80-90 cm.Ko je živa meja visoka dva metra, poženemo poganjke sosednjih grmov tako, da se prekrivajoV ta namen jih porežemo vsaj dvakrat letno. Istočasno vodimo poganjke po obokani kovinski opornici, pritrjeni na glavne poganjke obeh grmov.
