Pri meni že vrsto let raste timijan na akcijskem zeliščnem popustu. Od časa do časa izkopljem najstarejši grm. Najpogosteje ga prenesem v vrsto zelja, ki odlično ščiti pred škodljivci. Na njegovo mesto sem postavila mlado sadiko. Na ta način postopoma pomlajujem svoj "nasad".
Kako nabrati timijan?
Timijan, nabiramo od sredine maja, sušimo na toplem, a v senci in zračnem prostoru. Vendar pa vreme ni vedno pravo. Letos hranim lističe timijana na rešetki, nad kuhinjskim štedilnikom.
Priprava zelišča
Za pripravo zelišča timijana za začimbe je potrebno malo potrpljenja. Ne sušim celih vejic, ker potem postanejo toge, ostre in zelo krhke, zaradi česar je skoraj nemogoče odtrgati same liste. Poleg tega trdi kosi stebel ne izgledajo dobro v jedi. Zato svežemu timijanu navadno olupim drobne lističe za sušenje. Nekaj jih pustim celih in jih uporabim za posip po mesu, omakah ali solatah. Del zmeljemo v navadnem kavnem mlinčku, nastali prah pa služi kot odličen dodatek k na primer belemu siru z redkvico ali drobnjakom.
Rok za nabiranje timijana za sušo je v različnih priročnikih opisan kot "pred cvetenjem". Kasneje rastlina izgubi del svoje arome. Morda. Ne čutim pa razlike med timijanom, nabranim v začetku ali koncu poletja. Meni je vedno enakega okusa, obenem pa podpira prebavo posebej mastne hrane.
Lastnosti zdravja in okusa
Timijan v prahu je tudi ena od sestavin moje zeliščne mešanice, ki vključuje posušen žajbelj, meto, pehtran, šetraj, luštrek in peteršilj. Takšna mešanica je kot nalašč za posip po ocvrtih jedeh. Nadomešča poper in sol, predvsem pa razne že pripravljene začimbe, ki vsebujejo mononatrijev glutamat ali ojačevalce okusa.
Jadwiga Antonowicz-Osiecka
Za grlo, želodec in kašelj
Izvlečki timijana so del ekspektoransov, olje pa ima fungicidne in baktericidne lastnosti. Pogosto se uporablja pri izdelavi zobne paste. Poleg tega timijan pomaga pri gastroenteritisu in povrne apetit
