Sorte vrtnih vijolic cvetijo bolj bujno in imajo večje cvetove. Zelo dragocena vijolica z okrasnimi listi in cvetovi je labradorska vijolica Viola labradorica, ki samoniklo raste v Severni Ameriki in na Grenlandiji. Rastline te vrste tvorijo kratke, 5-10 cm velike šopke dolgorepih srčastih listov, vijoličaste barve, zlasti na spodnji strani. Kultivar 'Viride' ima svetlo zelene liste
Cvetovi so majhni in imajo svetlo modro ali lila modro barvo, kot pri sorti 'Purpurea'.Razvijajo se aprila in maja, ne dišijo.Labradorska vijolica izgleda impresivno v skupinah različnih velikosti v vrtovih in parkih, med drevesi in grmovnicami, pa tudi na manjših pobočjih in terasah ter v skalnjakih.
Metulj vijolična Viola sororia (Viola papilionaceae), ki izvira iz Severne Amerike, tvori konveksne šopke, visoke 15-20 cm. Listi so veliki, srčastih ali jajčastih obrisov, dolgorepi, cvetovi pa škrlatni z belim očesom, brez vonja. Sorta 'Albiflora' ima bele cvetove, 'Priceaena' - bele s temno modrimi žilami, 'Freckles' - bele, z modrimi pikami in 'Framecheck Apricot' breskovo rumene. Cveti konec aprila in maja. Raste s kratkimi, nadzemnimi poganjki, še posebej dobro na senčnih in vlažnih mestih. Je zelo vzdržljiv.
Ena od višjih vijolic (20-60 cm) je Viola elatior, ki jo najdemo v srednji in vzhodni Evropi, Sibiriji in na Kitajskem, s svetlo sivkino modrimi cvetovi na dolgih pecljih. Cveti maja-junija. Z lahkoto se širi sama. Lahko ga gojimo na cvetličnih travnikih in gredicah
Gojenje in nega afriške vijolice
Zelo priljubljena vrsta je prišlek iz Pirenejev, rogata vijolica Viola cornuta. Zraste do 25 cm. Od prej opisanih vrst se razlikuje po večjih cvetovih z dolgim ostrogom in dolgim cvetenjem (od pozne pomladi do jeseni). Spominjajo na znane mačehe.Pri vrstah so vijolični, pri sortah pa modri, rumeni in beli.Ena najlepših sort je 'Alba Minor' s snežno belimi cvetovi ter zelo dolgim in bujnim cvetenjem.
