Vsebina:
- Glivične bolezni
- Kako se boriti proti glivičnim boleznim na hortenzijah?
- Škodljivci hortenzije
Glivične bolezni
Siva plesen hortenzij- povzroča jo gliva Botrytis cinerea. Vršički poganjkov prvi odmrejo zaradi okužbe s patogeni. Nato posamezni listi počrnijo in gniloba zajame celotno steblo. Posamezni cvetovi lahko porjavijo.Na površinah, ki jih je prizadela bolezen, je siva gosta plast micelija
Listne pege hortenzij- najpogosteje prizadene hrastovo listno hortenzijo. Na listih so svetle okrogle lise s temnejšim robom. Pege se povečajo in prekrijejo vse večjo listno površino, nato pa porjavijo. Ko se okužba razvije, listi odmrejo in odpadejo. Bolezen se razvije pri visoki vlažnosti.
Pepelasta plesen- povzroča ga gliva Erysiphe polygoni. Spore glive obilno prekrijejo rastlino, ki je videti kot posuta z moko. Prve simptome lahko opazimo predvsem na zgornji strani listne plošče. V ugodnih razmerah se bolezen hitro širi in okužena tkiva porjavijo in odmrejo. Listi in poganjki, prizadeti zaradi bolezni, rastejo počasneje in se deformirajo
Gniloba korenin in dna -povzročajo glive iz roduFusarium., Pythium ultimum, je bolezen, ki prizadene plezajočo hortenzijo. Takoj po sajenju mlade rastline ovenijo in odmrejo. Na spodnjih delih poganjkov opazimo gnitje, iz zemlje izvlečena rastlina pa ima očitno porjavele in gnile korenine. Rastlina, ki ne more absorbirati vode in hranil iz zemlje, porumeni in oveni. Bolezen prizadene tako rastline, ki rastejo v tleh, kot tiste v posodah. Vir bolezni so lahko obolela semena, ostanki okuženih rastlin ali okužena tla
Kako se boriti proti glivičnim boleznim na hortenzijah?
Kot pri vsaki bolezni je najpomembnejša preventiva. Razvoju glivičnih bolezni prispeva pretirana gostota rastlin, prekomerno gnojenje ali preobilno zalivanje in škropljenje listov. Gobje spore prezimijo v okuženih rastlinskih ostankih, ki jih je treba pobrati in odstraniti z vrta, da ne bodo vir okužbe
Vredno je okrepiti rastline, ki se bodo lažje spopadle z okužbo. Krepitev in imunizacijo tekočega gnoja, rastlinskih izvlečkov in poparkov lahko pripravite sami iz pogostih rastlin.Koprivni gnoj in poparek njivske preslice imata še posebej dragocene lastnosti – spodbujata rast rastlin in jih naredita odporne proti glivičnim boleznim.
Ko kljub vsem tretmajem na hortenziji opazimo simptome bolezni, nam na pomoč priskoči narava sama.
Za boj proti pepelasti plesni na hortenziji jo škropimo z prevretkom preslice ali koprivnim gnojem. Rastline in zemljo poškropite večkrat vsake 2-3 tedne, dokler okužba ne izgine. Izvleček rmana nam bo pomagal v boju proti listni pegavosti, česen in čebula pa proti sivi plesni. Če nimamo časa ali možnosti za pripravo lastnih pripravkov, lahko posežemo po že pripravljenih biopreparatih na osnovi preslice, pomarančnega olja, grenivke ali česna.
Škodljivci hortenzije
Hortenzije so odporne na napade večine škodljivcev. Tam lahko opazimo predvsem listne uši in pajkove pršice
Listne uši- opazimo jih predvsem na spodnji strani listov in na vrhovih poganjkov. Prehranjevalne žuželke sesajo rastlinske sokove, kar omejuje njihov razvoj in povzroči deformacijo vseh organov. Zaradi tega rastlina popolnoma odmre.
Naravni način za boj proti listnim ušem je, da jih poškropite s kalijevim milom ali sodo bikarbono. Škropimo lahko tudi z naravnim pripravkom iz pelina, čebule, česna, koprive, rmana, krompirjevega lista ali regrata. Zgodaj spomladi lahko preventivno škropimo z naravnimi, samostojno ali komercialno pripravljenimi oljnimi pripravki
Pršica- sesa sok iz rastline, kar povzroči rumeno obarvanje na površini listov. Sprva se pojavijo vzdolž živcev v mozaičnem vzorcu. Z razvojem bolezni razbarvanje pokriva celotno listno ploščo. Močno okuženi listi porumenijo, porjavijo in sčasoma ovenijo in odpadejo.
Razvoju pršic je ugodno toplo in suho vreme, zato smo v takih razmerah še posebej pozorni na prisotnost škodljivca. Ko opazimo prisotnost pajkove pršice na hortenziji, lahko celotno rastlino poškropimo z decokcijo listov paradižnika ali krompirja.V boju proti pršicam vam bo pomagal tudi izvleček semen bele gorjušice ali korenin njivske kislice, ki ga večkrat poškropimo v presledku 7 dni.
Tako kot pri zatiranju listnih uši lahko uporabimo preventivna škropljenja z oljnimi pripravki in v vrt vnesemo hruševega dobrotnika - naravnega sovražnika pršic.
