Mnogi lastniki vrtov sanjajo o lepi, zdravi in gosti živi meji. Najcenejši način zasaditve takšne žive meje je uporaba rastlin iz t.i odprta korenina, tj. izkopana iz zemlje. Te sadike so veliko cenejše od rastlin, ki se prodajajo v lončkih. Svetujemokako posaditi živo mejo iz rastlin z razgaljeno koreninoin zanjo skrbeti v prvem obdobju gojenja
Najcenejši način za postavitev vaše sanjske žive meje je nakup potaknjencev z odprtimi koreninami
Vrste žive meje
Preden začnete saditi rastline, se morate odločiti, katera vrsta žive meje vas zanima.
Glede na višino in funkcijo obstajajo tri vrste živih mej:
Obrobna živa meja- zraste do 30 cm in se pogosto uporablja kot okrasni motiv, npr. kot obroba gredice (sadimo približno 6-7 rastlin / tekoči meter).Nizka živa meja- zraste od 30 do 150 cm in se uporablja kot obroba za velike vrtne parcele (sadimo približno 3-4 rastline / tekoči meter).
Visoka živa meja- zraste do 150-250 cm in se uporablja za ograjo, prekrivanje in ločevanje drobcev ali delov vrta (sadimo približno 1-2 rastlini / tekoči meter).
Glede na pričakovano višino in funkcijo lahko za živo mejo izberete sezonske listavce, zimzelene ali iglavce. Za nizke žive meje z resami se najpogosteje uporablja navadni pušpan, saj dobro prenaša obrezovanje in oblikovanje.Za nekoliko višje zasaditve lahko uporabimo različne sorte ligusterjev in žutik. Sadite lahko med drugim na visoke listnate žive meje. - gaber, bukev ali dvovrati in enovrati glog. Če želite, da je živa meja tudi vir sadja, lahko posadite slivov aleč, trnulj ali divjo vrtnico. Žive meje iglavcev običajno sadimo z zahodnimi tujami - tujo Brabant in tujo Emerald, tiso, smreko ali srbsko smreko. Seveda je tukaj navedenih le nekaj rastlin za živo mejo, tiste, ki jih najpogosteje lahko kupite z odprtimi koreninami.
Pri spletnem naročanju rastlin izberite rastline, katerih korenine so zavarovane z balo. Tako jih boste zaščitili pred poškodbami in izsušitvijo med transportom. Na fotografiji. Tuje v trgovini Sadowniczy.pl
Priprava tal za živo mejo
Osnovni postopek je, da za posajene rastline ustrezno pripravimo večjo površino zemljišča in ne samo mesta, kamor bomo rastlino posadili.Zemljo zrahljamo do globine cca 50 cm. Pri tretiranju pa ne pozabite, da s spodnjo plastjo ne prekrijete do 30 cm globoke rodovitne zemlje. Če substrat to zahteva, lahko uporabite večkomponentno gnojilo v odmerku cca 30-40 g na m²
Na tako pripravljen substrat izkopljemo jamo za rastlino. Biti mora dvakrat večji od koreninske grude. Če načrtujete oblikovano živo mejo, bomo lažje dosegli ravno steno, če ob ograji izkopljemo en dolg utor ali pa nam pomaga vrvica, razpeta vzdolž mesta sajenja. Pri sajenju rastlin naj bo razdalja od ograje približno 60 cm. Tako bomo v prihodnje lažje skrbeli za živo mejo.
Rezanje korenin in sajenje živih mej
Naslednji korak je obrezovanje korenin potaknjencev listavcev (npr. liguster, žutika, pušpan). Odrežemo 1/3 koreninskega sistema. Posadite rastline, ne pozabite, da morajo biti korenine usmerjene navzdol, ko jih prekrijete z zemljo.Paziti moraš, da se ne zvijejo ali zavijejo.
Če bo živa meja posajena iz iglavcev (npr. zahodne tuje), ne pozabite odstraniti bale, v kateri se nahaja. Bale so paketi, ki ščitijo koreninski sistem pred izsušitvijo in poškodbami. Pri sajenju pazimo, da rastlina ni globlje v zemlji, kot je rasla do sedaj. To mesto je mogoče prepoznati po drugačnem odtenku koreninskega vratu. Na koncu zapolnite prostore med koreninami z zemljo in jo previdno poteptajte
Da bodo rastline posajene enakomerno, jih je vredno posaditi vzdolž napete vrvice
Rezanje poganjkov po sajenju
Po sajenju obrežite poganjke rastline. Če živo mejo sadimo spomladi, poganjke skrajšamo takoj po sajenju. V primeru jesenskega sajenja se obrezovanje izvede naslednjo pomlad. Na ta način uskladimo velikosti poganjkov, da so pri vseh rastlinah dokaj enake.Običajno rastlino skrajšamo za 1/3 ali polovico. Obrezovanje pomembno vpliva na izboljšanje rasti sadike. Če so naše rastline slabo razvejane, jih moramo nizko postriči, izjemno pomembno je, da je v prihodnje živa meja dobro zbita od samega dna. Nato naredimo oblikovalno rez, rastline porežemo na višino približno 15 cm. Drugo leto po sajenju naredimo rez v višini približno 25 cm. Naslednje leto obrežemo 1/3 rastline, v naslednjih sezonah pa porežemo 1/3 novotvorb. Vse to je za pravilen razvoj rastlin. Po takšni obdelavi se rastline hitreje ukoreninijo in so gostejše
Čisto na koncu posajene rastline obilno zalijemo. Uporabite lahko tudi material za zastirko, na primer kompostirano borovo lubje. Preprečil bo prekomerno izsušitev substrata in omejil rast plevelov
Ne smemo pozabiti tudi na zelo pomembno stvar, in sicer na uporabo ostrih škarij pri rezanju korenin in poganjkov. Zahvaljujoč temu ne bomo poškodovali rastlin.Če smo rastlino že poškodovali, rano prekrijemo s pripravkom za brazgotinjenje ran s protiglivičnim sredstvom. Na voljo so tako rekoč v vsakem vrtnem centru
Nega po sajenju
Po sajenju začnemo živo mejo redno negovati. Rastline zaradi bližine tekmujejo med seboj za hranila, z obrezovanjem pa jih nekaj tudi izgubijo. Zato je pomembno, da jih redno oskrbujemo s potrebnimi mikro in makro elementi. Za boljši učinek lahko krmljenje iz zemlje kombiniramo s foliarnim krmljenjem
Ne smemo pozabiti, da je izbira rastlinskega materiala zelo pomembna. Če ne moremo sami oceniti stanja rastline, se splača uporabiti pomoč strokovnjaka (vrtnarja) ali material kupiti sami v drevesnici ali specializiranem vrtnem centru. Tam je material običajno zelo kvaliteten, saj zanj skrbijo ljudje z ustreznim znanjem.
mag. inž. Katarzyna Bańcerowska
