Pelargonije gojimo v zabojčkih na balkonih in terasah zaradi čudovitih cvetov, ki jih uživamo od pomladi do jeseni, včasih tudi do prve zmrzali. Toda med njimi najdemo tudipelargonije z dišečimi listiOddajajo, še posebej pri drgnjenju, zelo izrazit vonj, ki spominja na kafro, meto ali pomarančo. Nekateri pravijo, dadišeče pelargonijeizboljšajo razpoloženje, nekatere pa imajo tudi zdravilne lastnosti. Zato ni presenetljivo, da jedišeča pelargonija našla uporabo vv medicini in kozmetični industriji.Tukaj so najbolj zanimivesorte dišečih pelargonijinskrivnosti gojenja dišečih pelargonij , ki bi jih moral poznati vsak ljubitelj teh čudovitih rastlin!
Dišeči pelargonij (Pelargonium graveolens), splošno znan kot angina
V našem podnebjudišečo pelargonijo uporabljamo predvsem kot lončnicepoleti pa lahko rastline izpostavimo tudi na balkonih ali vrtovih. Ta rastlina je znana predvsem po dišavi, ki jo oddajajo njeni listi, vendar je vredno ceniti tudiokrasne lastnosti listov in cvetov nekaterih sort dišečih pelargonij
Zaradiaromatičnih olj, ki jih oddaja, so dišečo pelargonijouporabljali tudi v kozmetiki, kjer se uporablja olje pelargonije, in v naravni medicini. Doma lahko čaju dodamoliste dišeče pelargonije , da dobimo izviren, aromatičen okus.
Dišeče pelargonije so tudi priporočljive lončnice za spalnice, ki dezinficirajo in negativno ionizirajo zrak ter poskrbijo za dober spanec in sprostitev.
Praktičen način zauporabo dišečih listov pelargonije domaje, da jih šivate v bombažno vrečko in jih uporabite kot repelent proti moljem v garderobnih omarah ter proti komarjem in prahu ob oknih.
Pohvale vrednozdravilnost dišečih pelargonijV ljudskem zdravilstvu so liste priljubljene angine uporabljali za zaviranje vnetnih procesov in okužb zgornjih dihalnih poti. V ta namen je bilo treba list zmečkati, da je spustil sok in ga plitvo položiti v uho ali nos. To zdravljenje je olajšalo bolečino in odmašilo zamašen nos.
Snovi, ki jih vsebujejo eterična olja dišeče pelargonijedelujejo protivnetno, protivirusno in anestetično. Iz teh razlogov so liste angine uporabljali za blaženje revmatičnih bolečin, nevralgij, glavobolov, razkuževanje in lajšanje mest po pikih žuželk, manjših ranah in opeklinah.V ta namen so liste strli v možnarju in nato iz njih naredili obkladke
Liste dišeče pelargonije lahkouporabite tudi kot sestavino poparka za kožne bolezni. Za pripravo liste prelijemo z vrelo vodo in pokrito kuhamo četrt ure. Nato ga odcedimo in poparek namočimo v bombažno tkanino. Nato se tkanina, namočena v poparku angine, položi na lezije.
Poparek iz dišečih listov pelargonije se uporablja tudi za izpiranje pri bolečem grlu in vnetju ust, zobobolu in slabem zadahu.
Hlapi, ki jih oddajajo listi dišečih pelargonij, delujejopomirjujoče in izboljšajo razpoloženje. V ta namen se obdamo z živimi rastlinami ali pa zmečkamo nekaj polomljenih listov in v tišini vdihavamo njihov vonj
Rastni pogoji za dišeče pelargonijeso podobni ne glede na vrsto.Zahtevajo sončne lege. V senci manj dišijo, ne cvetijo, poganjki se jim pretirano raztezajo. Rastline posadimo v lončke z univerzalno zemljo ali šotnim substratom, pomešanim s peskom. Na dnu lonca ustvarite drenažno plast iz kamenčkov, kosov starih polomljenih loncev ali ekspandirane gline.
Dišeče pelargonije imajo rade vlažna tlavendar z zalivanjem ne smete pretiravati, ker jim odvečna vlaga bolj škodi kot začasna suhost. Zato se držimo pravila, da naj se zemlja med zalivanji nekoliko posuši. Pozimi zalivajte bolj zmerno. V obdobju rasti je treba rastline vsaka 2 tedna hraniti z večkomponentnim gnojilom.Poleti se dišeče pelargonijedobro počutijo pri povprečni sobni temperaturi, pozimi pa naj bodo v hladnejšem prostoru, le da je nad 5 °C.
V ugodnih razmerah lahko dišeče pelargonije tudi lepo cvetijo. Na fotografiji: Pelargonium quercifolium
Pri močno rastočihdišečih pelargonijahje vredno odtrgati konice poganjkov, da spodbudimo sajenje in ohranimo košato navado. Polomljene poganjke spomladi in poleti lahko ukoreninite v mešanici šote in peska. Kosi poganjkov, namenjeni za potaknjence pelargonije, naj bodo dolgi od 10 do 15 cm.Dišeče pelargonijese splača razmnoževati sami, saj starejši primerki izgubijo svojo okrasnost in se splača zbirko vsakih nekaj let pomladiti.
Najbolj znana pelargonija z dišečimi listi jedišeča pelargonija(Pelargonium graveolens), splošno znana tudi kot angina. Zaradi premajhne odpornosti proti zmrzali jo gojimo predvsem v stanovanjih, kot sobno rastlino, lahko pa tople poletne dni preživi tudi na balkonu ali terasi. V domačem gojenju redko cveti, njeni cvetovi pa so precej neopazni, zato so njene glavne lastnosti svetlo zeleni, široko razrezani, dlakavilisti, ki oddajajo vonj po vrtnici(od tod verjetno angleški sinonim za ime Rose pelargonium).
Lemon Geranium ima nagubane liste z ukrivljenimi robovi, ki oddajajo prijeten vonj po limoni. Na fotografiji sorta 'Variegatum' z listi s svetlo obrobo
Poleg anginemed dišečelistne pelargonije spadajotudi številne hibridne sorte, npr.
Seveda je to le nekaj primerov, sajobstaja kar veliko zanimivo dišečih hibridnih pelargonij . Ko kupujemo takšno rastlino, se splača povohati njene liste in preveriti, če res dišijo in ali nam je vonj všeč, saj so okusi različni.