Sejanje zelenjave naravnost v zemljoje najlažji način za pridelavo zelenjave iz semena. Za razliko od vzgoje zelenjave iz sadik nam ni treba sejati semen v zabojčke ali lončke, ne potrebujemo rastlinjakov, tunelov ali okvirjev. Semena sejejo takoj na cilju v gredico. Kakšne so prednosti in slabosti takšnega načina pridelave zelenjave? Katero zelenjavo lahko sejemo neposredno v zemljo? In kdaj lahko začnete sejati zelenjavo v zemljo? Preberite članek in prenesite tabelo zkoledarjem setve zelenjave v zemljo !
Sejanje zelenjave v zemljo
Sl. depositphotos.com
Katero zelenjavo posejati neposredno v zemljo?
S setvijo semena zelenjadnicneposredno v zemljo lahko začnemo marca, ko posejemo prva semena navadne čebule, kopra, korenčka, peteršilja ali redkvice. Običajno pa setev ne začne prej kot v drugi polovici marca, odvisno od vremena. Vso to zelenjavo lahko sejemo tudi aprila.
V prvi polovici aprila sejemo grah in bob (lahko ga namočimo in kalimo), čebulo, pastinak in korenast peteršilj
Ves april sejemo koper, listni peteršilj, korenje (zgodnje in srednje zgodnje sorte) , redkev in redkev, zelenjavna špinača. Druga polovica aprila je odličen čas zasetevrdeče pese in scorzoneraV maju lahko sejemo korenje in peteršilj za jesensko žetev ter drugo serijo rdeče pese. Odličen izraz je tudi za sajenje stročjega in pritlikavega fižola.V drugi polovici maja sejemo kumare, buče in bučke
Kdor aprila ni pripravil sadike solate ali posejal redkvic in kopra v zemljo, lahkoto zelenjavo posadi neposredno v zemljomaja. Sejemo tudi solato, rukolo in čardo.
Pri izbiri zelenjave za posamezne gredice je vredno uporabiti koordinatni način pridelave in na primer v vrste izmenično sejati čebulo in korenje. Vonj čebule bo prestrašil najnevarnejše korenčkove škodljivce, kot so: korenčkov list in listne uši, eterična olja iz korenčkovih listov v zraku pa vas bodo zagotovo odvrnila od polivanja čebule s smetano, čebulo in tripsom.
Prenesite različico za tiskanje: Koledar setve zelenjave v zemljo (PDF)
Priprava gredic za setev
Medtem ko lesejemo zelenjavo v zemljose ne splača preveč hiteti, saj nas lahko konec marca, tudi če so že toplejši dnevi, preseneti vreme ob zmrzali in dežju snegu je treba zemljo za setev dobro pripravitiIzbira mesta za zelenjavoZa gojenje zelenjave izberite sončno mesto, kjer se zemlja hitro segreje. Nikakor pa ne smejo biti v senci dreves ali ob sadnih grmovnicah, saj bodo rastline takrat tekmovale za svetlobo, vodo in hranila v tleh. In to ni dobro za vrtnine, ki jih posejete.
Prekopavanje in gnojenje zemlje
Delo začnemo s pripravo leg podsetev zelenjave v zemljoNa to smo morali misliti že pred zimo - glavni datum gnojenja in prekopavanja zemlje v zelenjavnem vrtu je jesen. Nato je bilo treba tla prekopati z gnojem ali kompostom in pustiti v t.i ostra brazda. V zimskem času se sestavine gnojila ugodno preoblikujejo, balastni elementi se izperejo in gnojilo se dobro porazdeli v tleh.Če smo torej to delo opravili jeseni, je zdaj spomladi dovolj, da zemljo zrahljamo z motiko in jo nato poravnamo z grabljami.
Če je treba zemljo prekopati spomladi, jo takoj po prekopavanju poravnajte z grabljami, da zmanjšate izgubo vlage. Spomladanske posevke obravnavajmo tudi kot priložnost za selekcijo vznikajočih plevelov. Če jeseni nismo uporabljali gnojil, se spomladi splača uporabiti predvsem dobro razkrojen kompost, ki vsebuje za rastline najlažje prebavljiva hranila. Če pa nimamo lastnega komposta, se splača uporabiti katerega od kompostnih naravnih gnojil za vrtnine, ki so na voljo v vrtnarskih trgovinah. Dober primer takega gnojila je Target organsko gnojilo za zelenjavo
Alternativno lahko uporabite gnoj, vendar v majhnih količinah. Prav tako mora biti zelo dobro razporejen (kompostiran). Zloraba gnoja v tem obdobju lahko povzroči več izgub kot koristi. Več o tej temi najdete v članku Gnojenje rastlin spomladi
Z grabljami poravnano zemljo pustite nekaj dni, da se usede. Dobro ga je tudi pokriti s polietilensko folijo, da se nekoliko segreje. Preden izvedemosetev zelenjave v zemljo , se mora zemlja segreti na približno 7 °C.
Temperaturo zemlje lahko enostavno preverimo z elektronskim merilnikom zemlje. Ta priročna naprava tudi prikazuje vlažnost tal in meri pH tal. Zato pomaga pripripravi tal za setevin oceni njene kislosti
Označevanje gredic
Prav tako ne moremo pozabiti nadoločanje površine postelj , med njimi pa pustimo poti, po katerih se bomo premikali. Da bi zagotovili svobodo gibanja, morajo biti poti med gredicami široke vsaj 40 cm. Same gredice pa - ne širše od 120 cm (da med pletjem lahko dosežete sredino gredice)
Močno vam priporočam, da vse prej izmerite in narišete na list papirja.Tako da spomladiže uredite gredice po pripravljenem načrtuin se izogibajte popravkom. Da bi bili robovi postelj enakomerni, je vredno pripraviti vrvico iz jute, ki je s konci privezana na lesene kljukice. Zabijte količke v tla, napnite vrvico in po njej označite ravno črto gredice. Ta vrvica s klini bo v hipu uporabna tudi za označevanje setvenih vrst
Za konec bi rad pazil, da gredic ne naredimo previsoko, ker se bo potem zemlja na njihovih robovih hitro izsušila. Torej, čeprav je estetsko in omogoča jasno vidnost površine gred, dvigovanje višjih gredic ne bo imelo pozitivnega učinka na zelenjavo, ki jo gojite.
Priprava semen za setev
Namakanje in kaljenje
Za enakomeren in enakomeren vzniksemena nekaterih vrtnin je treba pred setvijo namočiti ali kaliti Ta tretiranja uporabljamo med drugim pred setvijo fižola in graha. Namakanje pomeni, da jih držite v vodi pri 25 do 30 °C približno 12 do 24 ur. Po namakanju je treba nabrekla semena rahlo posušiti, razporediti po pivalnem papirju in takoj posejati.
Po namakanju lahko semena nekaj dni razporedimo tudi na vlažen lignin pri sobni temperaturi (20 do 22 °C). Potem bodo hitro vzklile.Nakaljena semena sejemo zelo previdno(da ne poškodujemo kalčkov) v vlažno zemljo (kalčki se ne morejo izsušiti). Ne smemo pozabiti tudi, da kalčki ne smejo biti preveliki, saj se bodo potem zlahka poškodovali in celoten postopek ne bo prinesel pričakovanega učinka. Zato morate paziti na kaleča semena, da ne zamudite pravega trenutka za setev. Gojenje semen
Pogosto uporabljen postopek je bil tudidodelava semen ali nakup že tretiranih semenVendar pa je zaradi velike škodljivosti za okolje večina do sedaj uporabljenih prelivov že umaknjena iz prodaje.Če ste tretirali semena za setev, ne pozabite, da neposreden stik s semenskim premazom za vas morda ne bo koristil in takšna semena morate vedno posejati z zaščitnimi rokavicami. Tretiranih semen ne smete namakati ali kalitiČe se odločite sami tretirati semena, jih lahko namočite za 2 minuti. v pripravkih rastlinskega izvora, na primer Biosept Active. Tudi bolj samostojni vrtnarji lahko 30 minut namakate kamilični poparek. (15 g posušenih kamilic prelijemo z vrelo vodo in pokrito pustimo, da se ohladi, poparek razredčimo z 1 litrom vode.)
Moja najljubša pa je baz altna moka, ki je odlična za prelivanje suhih semen. Semena pred setvijo potresemo z moko (lahko jih zmešamo npr. v kozarcu) ali pa moko enostavno nasujemo v jamice za setev. Moko lahko tudi pograbite z zemljo, tako kot gnojila.
Naravna baz altna moka ščiti semena pred patogeniin spodbuja kalitev in rast sadik. Visoka vsebnost silicijevega dioksida v baz altni moki na splošno krepi rastline in jih naredi odporne na bolezni, medtem ko fosfor spodbuja razvoj koreninskega sistema
Načini setve zelenjavnih semen
Fina semenase sejejo v zemljos setvijo v razpršitev ali v vrsto.
Setev v razpršitevtemelji na dokaj enakomerno razporeditev semen po celotni posejani površini. Razpršena semena je treba prekriti s tanko plastjo šote in jih rahlo potapkati. Čeprav ga je najlažje narediti, se uporablja zelo redko (včasih za koper ali redkev). Ta tehnika setve povzroči znatno izgubo semenskega materiala in rastline rastejo neenakomerno, kar otežuje skrb zanje.
Veliko bolje je sejati drobna semenasetev v vrstiSestavljena je iz setve semena v določeno vrsto (v primeru pregostega vznika bo treba sadike prekiniti). Za označevanje vrste bomo uporabili že omenjeno vrvico s količki. Po napeti vrvici označite vrsto tako, da povlečete majhno motiko, rahlo pritisnete ročaj grabljic v tla ali premaknete rahlo v zemljo zagreznjeno desko.Zagotovo boste našli druge, svoje ideje, kako narisati vrstice. Način določanja vrste mora biti pravilno izbran glede na globino, na katero bomo sadili semena
Pred setvijo je treba najmanjša semena(npr. korenje, peteršilj) zmešati s suhim peskom v razmerju 1:1. Tako jih bomo lažje posejali in bodo bolj enakomerno razporejeni v vrsti. Pri semenih z daljšo kalitvijo (npr. seme korenčka, peteršilja, čebule) je priporočljivo dodati manjšo količino (5-10 %) hitreje kalečih semen zelenjadnic (npr. solata, redkev, vodna kreša). Hitreje kaleča semena bodo zaznamovala vrste, preden bodo počasneje kaleča semena vzkalila, kar bo omogočilo, da se bodo medvrstice prej izlegle. Drugi način označevanja vrstic je, da jih takoj po setvi potresemo s peskom. Vendar je ta način smiseln le na mestih, zaščitenih pred vetrom (sicer bo pesek hitro odpihnjen).
Večja semena lahko posejemo na točke.Točkovna setevvključuje polaganje semen v vrsto enega za drugim, naravnost iz vaše roke. Na primer pri redkvicah se seme odlaga na vsake 3 do 5 cm. Fižol, fižol in grah lahko sejete tudignezdenoTo pomeni, da v jamico položite 2 do 3 semena. Nato pokrijemo luknje. Ko se sadike pojavijo, odstranite šibkejše, tako da v vsakem 'gnezdu' ostane eden najmočnejših.
Globina setve
Večino semen posetvi v tlaje treba prekriti z zemljo. Priporočena globina setve naj bo navedena na embalaži semena. Praviloma naj bo 2- do 3-kratni premer semena. Na primer, majhna semena se dajo na globino od 1 do 3 cm. In večja semena - na globini od 3 do 6 cm
Vendar pa velikost semena ni edini dejavnik, ki določa globino setve. Ne smemo pozabiti tudi, da na težkih, zelo zbitih tleh semena sejemo plitvo (ker se bodo v teh tleh kaleča semena težje prebila skozi plast zemlje).Na lahkih, zelo prepustnih tleh pa nekoliko globlje, ker se zgornja plast teh tal prehitro posuši.
Nega zelenjave po setvi
Semena potrebujejo vlago za kalitevNe moremo pa jih takoj po setvi zaliti z močnim curkom vode, saj se lahko nato izperejo. Najbolje jih je posaditi v dovolj vlažno zemljo ali jih po setvi zaliti z zelo občutljivim, visoko razpršenim curkom vode (npr. iz zalivalke s finim cedilom).
Da bi pospešili vznik in zaščitili kaleča semenapred nočnimi zmrzali, lahko gredice pokrijemo s flisom ali perforirano folijo. Tesno naguban flis bo deloval tudi kot ovira pred škodljivci, kot so bolhači in zeljna smetana.
